KŠD Vulkan Bele Vode je v soboto, 1. februarja 2014 organiziralo 2. Štefov pohod na Smrekovec. Žal nam je načrte prekrižal žled, ki se je ravno tisto sobotno jutro tako tiho in zahrbtno zagrizel v naše kraje. Pohod je bil zaradi izrednih razmer uradno prestavljen na kasnejši datum, vendar 21 najbolj zagretih članov našega društva tudi žled ni prestrašil. Odločili so se, da bodo preizkusili svoje moči in se pogumno povzpeli po zaledeneli cesti od cerkve v Belih Vodah, premagali strmo, ledeno in zasneženo pot in s pravo opremo in veliko kondicije prispeli do pastirske koče spodnji Brložnik, od tam naprej pa do vrha Smrekovca. To je bil poseben dosežek, saj nas je kmalu po njihovem vzponu zajel led in tema, ki je trajala kar 5 dni.
Ker pa smo vsi ostali člani, ki nismo bili tako pogumni, tisto zaledenelo soboto ostali doma, se je društvo KŠD Vulkan odločilo, da bomo pohod ponovili v soboto, 8. marca 2014. Zbrali smo se na lepo, sončno in toplo sobotno jutro, ki je kazalo, da je pomlad zelo blizu, če ni že kar prispela. Prva skupina je pot začela pred cerkvijo v Belih Vodah, drugi del pohodnikov pa nas je čakal pri spodnjem Brložniku, kjer smo se okrepili s slastnimi domačimi rogljički in čajem za kar je poskrbela Silva Bačovnik in malo močnejšimi napitki, ki nam jih je podarila Katja Stropnik s kmetije odprtih vrat Razpodovnik in se jima na tem mestu prav lepo zahvaljujemo za prijaznost. Prav lepo je bilo videti toliko zagretih pohodnikov na kupu, v prekrasnem, zgodnje spomladanskem, sončnem ambientu. Ko smo se okrepčali, smo se odpravili proti koči na Smrekovcu. Gozdna pot je bila prelepa in še vedno pokrita z debelo snežno odejo. Ko se je gozdna pot končala, nas je pričakal prekrasen pogled. Sonce, modro nebo in planinski dom na vrhu zasnežene planote . Za nekatere je bil to le kratek postanek, saj so se povzpeli na vrh Smrekovca ( 1577 m), ostali pa smo si našli prijetno zavetje v toplem planinskem domu. Pogreli smo se z vročim čajem in s pasuljem, ki ga je zelo okusno pripravil novi oskrbnik planinskega doma Tomo . Vroča enolončnica, katero je za vse pohodnike plačal sponzor Marko Mazej iz Belih vod , nam je res teknila in nam dala novih moči. Za to velikodušno gesto se mu na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Kljub prijetnemu vzdušju je počasi prišel čas, da se vrnemo v dolino. Navzdol je šlo hitreje, tako, da smo se kmalu spet zbrali pri spodnjem Brložniku, se malo spočili in okrepčali. Ker pa je bil ta dan tudi dan žena, je društvo Vulkan vsaki udeleženki poklonilo lepo vrtnico za njen praznik. Nato smo se spustili še zadnji del poti do cerkve v Belih Vodah, kjer smo zaključili naš pohod. Razšli smo se prijetno utrujeni , polni čudovitih vtisov in spominov na prelep sončen in topel dan, z željami, da se ob naslednji priložnosti kmalu spet srečamo.
