V soboto, 11.2.2017, je Društvo Vulkan iz Belih Vod organiziralo 5. Štefov pohod na Smrekovec. Pohoda se vsako leto udeleži veliko ljudi, željnih rekreacije in zabavnega druženja na svežem zraku. Tudi letos je bilo tako. Prvi jutranji pogled skozi okno nam je dal vedeti, da bo naš pohod res zimski. Bilo je megleno in oblačno, nekaj časa je celo rahlo snežilo. Temperatura pa je bila ravno prava za zimski pohod. Del pohodnikov, predvsem tistih z več kondicije, je pohod začel ob 8. uri pri šoli v Belih Vodah. Ostali pa smo si pot malo skrajšali in jih počakali pri spodnjem Brložniku. Prva skupina je zelo hitro prispela do pastirske koče, kjer nas je Silva Bačovnik že čakala z okusnimi rogljički, vročim čajem in ostalo pijačo za vsak okus. Ko smo bili vsi zbrani, smo se odpravili na pot. Hrib pod zgornjim Brložnikom, na katerega smo se počasi vzpenjali, je bil na debelo zasnežen. Vendar sneg ni bil pomrznjen, pot pa shojena, zato smo ga zlahka prehodili. Zasnežena gozdna steza nas je počasi vodila proti vrhu. Nekateri so jo premagovali brez posebnih težav, spet drugi pa smo prav počasi sopihali za njimi. Bolj smo se bližali vrhu Smrekovca, lepša je bila zimska idila, tako da so med razposajenimi pohodniki letele tudi kepe. Skozi oblake pa je prav sramežljivo kukalo celo sonce. Ko smo končno prispeli iz gozda in se je pred nami razprostrl pogled na planoto pri planinskem domu, smo, vsaj nekateri svoj cilj že skoraj dosegli. Nekateri pa so pot nadaljevali proti vrhu Smrekovca. Ko so se vsi vrnili z vrha, smo naredili še obvezno skupinsko fotografijo za naš arhiv. V prijetno topli koči nas je prijazni oskrbnik Tomo postregel z okusnim pasuljem in smrekovškim loncem. Tudi letos je enolončnice za vse pohodnike plačal sponzor pohoda Marko Mazej, s.p. iz Belih vod. Za to velikodušno gesto se mu vsi prav lepo zahvaljujemo. Topla malica se je prav prilegla. Ko smo se tako lepo najedli in spili nekaj kozarčkov, je bilo prav težko vstati in se odpraviti proti domu. Vendar so pozimi dnevi še kratki in nismo želeli, da bi nas ujela tema. Spust v dolino je bil veliko hitrejši. Stezica je bila shojena, tudi malo spolzka, zato je kljub previdnosti tudi kdo pokleknil ali pristal na zadnji plati. A na srečo poškodb ni bilo in vsi smo srečno prispeli do spodnjega Brložnika. Spet smo se okrepčali, pojedli še ostale rogljičke, se malo poveselili, nato pa smo se počasi odpravili proti domu. Dan, ki zjutraj ni veliko obetal, se je na koncu razvil v prelep zimski pohod, kjer smo vsi zelo uživali na svežem zraku in v dobri družbi. Pogled na prelepo naravo pa je bil še končna potrditev, da se je zjutraj vseeno splačalo vstati iz tople postelje. Razšli smo se prijetno utrujeni, polni čudovitih vtisov in spominov na krasen zimski dan. Drugo leto pa se spet srečamo na 6. Štefovem pohodu.