V soboto, 6.aprila, 2019, smo se »Vulkanovci« podali na spomladanski izlet v Trst in okolico. Ob 5.30 uri zjutraj smo avtobus napolnili s pijačo in sendviči in se odpeljali proti morju. Na poti smo pobrali še nekaj naših članov, tako, da je bil avtobus poln do zadnjega sedeža. Prvi postanek, na Lomu, smo izkoristili za malico in wc, nato pa odbrzeli proti Fernetičem, kjer smo pobrali vodiča Damiena. Čez Opčine smo se spustili v Trst. Naš ogled Trsta smo začeli na griču nad mestom, na katerem stoji katedrala svetega Justa iz štirinajstega stoletja in grad Castel San Giusto. Odprl se nam je lep razgled na Tržaški zaliv. Nato pa smo se odpeljali v mesto in se z vodičem sprehodili po centru. Na trgu Zedinjene Italije je bilo ravno tisti dan razstavljenih veliko oldtimerjev, ki so bili prava paša za oči. Palače okoli trga spominjajo na zgradbe, ki jih lahko vidimo po avstrijskih mestih. Vendar z razliko, da ima trg v Trstu pogled na morje. Po vodenem ogledu smo imeli prosto za kavico ali hitre nakupe. Nato pa smo se odpeljali proti gradu Miramar. Prekrasni beli grad, ki ga je dal zgraditi Maksimiljan Habsburški, je v lepem sončnem vremenu izgledal kot iz pravljice. Ogledali smo si zunanjost gradu in prekrasne vrtove. Nato pa nas je pot vodila v uro oddaljeni Oglej. V malem mestu so na ogled ostanki rimskega foruma, ki je pod zaščito UNESCA. Ogledali smo si baziliko Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata. Tudi za tiste, ki niso ljubitelji cerkva, je bila ta vredna ogleda. Mozaiki, barve in detajli so najlepši in najobsežnejši od vseh, ki so se ohranili v zahodnem svetu. Iz Ogleja smo se podali v 10 minut oddaljeni Gradež, ki mu pravijo tudi otok sonca . To čudovito, romantično obmorsko mestece je od Slovenije oddaljeno le dobro uro. Z vodičem smo si ogledali stari del mesta, ki je prav čaroben. Čudovite stare zgradbe te popeljejo v preteklost in nudijo nepozabne sprehode med ozkimi uličicami. Imeli smo tudi dovolj časa za sladoled, kavico ali samostojen sprehod po mestu. Ura je bila že kar pozna, nas pa je čakala še dobra ura in pol vožnje do gostilne v Hruševju, kjer smo bili dogovorjeni za večerjo. A kot vedno, nas Ovčjakova šoferja nista razočarala. Kljub rahli zamudi pri odhodu iz Gradeža, smo v gostilno prispeli do minute točno. Tam so imeli za nas že pripravljeno okusno in obilno večerjo. Po večerji nas je čakala še vožnja do Belih Vod, ki je bila kot vedno na naših izletih, zabavna, razposajena in polna smeha. Domov smo prispeli pozno ponoči, utrujeni, a polni lepih vtisov. Čeprav smo skoraj vsi že kdaj nakupovali v Trstu, si ga verjetno večina od nas še nikoli ni ogledala kot turist. Preživeli smo prelep sobotni sončen dan v družbi prijateljev in želimo še več takšnih.