V soboto, 12. oktobra 2019 ob 8.uri zjutraj smo se zbrali pri cerkvi v Belih vodah z namenom, da ob prazniku občine Šoštanj prehodimo del obrobja Belih vod. Zbralo se nas je res lepo število, 30 pohodnikov. Pridružila se nam je tudi 4 in pol letna Ana Marija. Vsi smo imeli isto željo, združiti prijetno s koristnim. Obetal se nam je lep, topel in sončen dan. Odpeljali smo se do lovske koče v Belih Vodah, kjer smo začeli naš pohod. Napolnili smo nahrbtnike z »gorivom«, vsak pohodnik pa je dobil tudi nogavice z napisom našega društva. Odpravili smo se po široki makadamski cesti, ki nas je po nekaj kilometrih pripeljala do gozdne poti, po kateri smo se spustili proti Žlebniku. Prijazna gospodarica nam je postregla z jabolčnikom. Mi pa smo potegnili malico iz nahrbtnikov in se malo okrepčali. Od tu nas je pot vodila proti Studenšeku. Težko je opisati z besedami, kar je ponujal pogled, ko smo prispeli. Lesena hiška, kot v pravljici Janko in Metka. Lepo urejena zelenica, pod mogočno lipo pa lesene klopi. Vikendaš Ivan je za nas pripravil slastno presenečenje, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Človek najraje sploh ne bi več odšel, tako prijetno smo se počutili. Vendar vsega lepega je enkrat konec in morali smo naprej. Čakal nas je še lep kos poti. Najprej sicer še malo navzdol, potem pa do igrišča spet v hrib. Po ozki gozdni potki smo se spuščali proti lovski koči v Klošah. Ko smo prispeli do glavne ceste v Klošah, nas je zapustila naša najmlajša udeleženka pohoda, Ana Marija, ki si zasluži vse pohvale za svojo vzdržljivost. Pot smo nadaljevali proti igrišču, kar je pomenilo še vzpon čez Napačko planino proti igrišču. Pot čez Napačko planino je ozka, strma in na debelo postlana z odpadli listjem, zato je bila potrebna previdnost pri hoji, da se ne bi zgodila kakšna nepotrebna nesreča. Počasi smo jo le premagali in se povzpeli še zadnji kos proti našemu domačemu igrišču, ki smo ga verjetno vsi spet veselo pozdravili. Tu nas je že čakal vroč, dišeč golaž in svež kruh, s katerim nas je pogostila KS Bele Vode. Letos ga je pripravila Vera Hriberšek. Kako se je prilegel. Po tako okusnem kosilu smo še malo posedeli, se šalili in pogovarjali, potem pa smo, nekateri bolj utrujeni drugi pa manj, odšli vsak po svojih opravkih. Prehodili smo 14 km in preživeli čudovit, sončen dan v prijetni družbi.
Arhivi
- avgust 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- avgust 2023
- junij 2023
- april 2023
- marec 2023
- februar 2023
- januar 2023
- december 2022
- november 2022
- oktober 2022
- september 2022
- avgust 2022
- julij 2022
- junij 2022
- april 2022
- marec 2022
- februar 2022
- januar 2022
- november 2021
- oktober 2021
- julij 2021
- junij 2021
- maj 2021
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- januar 2020
- december 2019
- november 2019
- oktober 2019
- september 2019
- junij 2019
- maj 2019
- april 2019
- marec 2019
- februar 2019
- december 2018
- november 2018
- oktober 2018
- september 2018
- avgust 2018
- julij 2018
- junij 2018
- maj 2018
- april 2018
- marec 2018
- februar 2018
- januar 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- avgust 2017
- julij 2017
- junij 2017
- april 2017
- marec 2017
- februar 2017
- december 2016
- november 2016
- oktober 2016
- september 2016
- april 2016
- marec 2016
- februar 2016
- december 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- marec 2015
- februar 2015
- december 2014
- november 2014
- oktober 2014
- september 2014
- avgust 2014
- julij 2014
- junij 2014
- april 2014
- marec 2014
- februar 2014
- december 2013
- oktober 2013
- avgust 2011
- september 2010
- junij 2008
- avgust 2005
Kategorije