V Belih Vodah smo se sankali s Svetega Križa
Letošnja zima nas je obdarila z debelo snežno odejo. Predvsem otroci so se tega zelo razveselili, saj so se ravno začele zimske počitnice, hkrati z njimi pa tudi čas za različne zimske radosti. Eno izmed njih je tudi sankanje, ki se ga zelo radi udeležijo tudi odrasli. V Belih Vodah imamo veliko manjših in večjih hribčkov, s katerih se je možno spustiti s sankami. Najboljša naravna proga pa je debelo zasnežena cesta, ki se strmo in vijugasto spušča z vrha Svetega Križa do Honeca. Če je snega res veliko, se ta cesta spremeni v pravo bob stezo, ki nam služi za tekmovanje, katerega se radi udeležijo naši pogumni člani vseh starosti in ostali obiskovalci. Že vrsto let tekmovanja nismo izvedli zaradi pomanjkanja snega. Letos pa se nam je nasmehnila sreča. Odločili smo se, da bo nedelja, 29.1.2023, dan za sankanje. Vida Mazej iz Gostilne pri Savineku je poskrbela za tople napitke, čaj in zakuhanček. Ob 13.30 uri se je zbralo lepo število tekmovalcev na Honecu, ki so s seboj pripeljali tudi navijače. Tekmovalci so ob prijavi podpisali tudi izjavo, da tekmujejo na lastno odgovornost. Peš so se morali povzpeti do starta, obenem pa so si lahko ogledali progo, po kateri se bodo spustili. Tekmovali so v treh kategorijah, moški, ženski in otroški. Vsak se je po progi spustil dvakrat. Na cilju so se zbrali tudi člani, ki so se odločili, da bodo nedeljo preživeli kot navijači ali gledalci. Vzdušje je bilo prav veselo. Naša člana društva Aleš Rezoničnik in Žiga Skale sta poskrbela za prijetno ognjišče, kjer smo se lahko pogreli navijači in tudi tekmovalci. Proga je bila hitra. Vsak, ki si je upal spustiti se po njej, je bil v očeh gledalcev že zmagovalec.
Nagrade smo podelili kar na licu mesta. Najboljši trije so prejeli medalje, prav vsi udeleženci pa so prejeli leseno spominsko medaljo. Prijetno druženje ob toplem ognjišču se je nadaljevalo, saj se nikomur ni tako zelo mudilo domov na toplo. V dobri družbi smo spili kozarček ali dva in občudovali naše drzne tekmovalce. Ko je bilo že temno, smo se le počasi odpravili. Zadovoljni zaradi lepo doživetega dneva, malo tudi utrujeni, a vsi nepoškodovani, smo se prešerne volje vrnili domov.
Dogovorili smo se, da se naslednje leto, če bo le zima prava, spet dobimo in preizkusimo naše sankaške sposobnosti in pogum. Takšno razvedrilo na svežem zraku in v dobri družbi je vedno dobrodošlo, saj je sankanje lahko tudi čudovita zabava za celotno družino, ki vsaj za eno popoldne prežene vse skrbi, ki se naberejo čez teden.
