Kraški rob je pokrajina, kjer se srečata Istra in Kras, kjer se celinsko podnebje spaja z mediteranskim in se mogočne apnenčaste kraške stene dvigajo nad istrskim flišem. Nekoč je predstavljal politično mejo med Beneško republiko in Habsburško m
onarhijo. Zato so po njem posejani ostanki številnih gradov in utrdb. Med njimi so tudi stolp v Podpeči, Črnokalska utrdba in grad Socerb. Mi smo se namenili obiskati vse tri. Celotna pot po Kraškem robu je sicer dolga kar 20 km. Poteka od bližine Trsta, mimo doline Glinščice vse tja do Učke. Za mnoge najlepši in najbolj značilni del Kraškega roba pa je med Socerbom in Podpečjo. In del te poti smo v soboto, 13. aprila 2024 prehodili tudi člani društva Vulkan. Ob 6. uri zjutraj smo se odpravili iz Belih Vod in po nekaj postankih okoli 8.30 ure prispeli v vas Podpeč. Do tu nas je lahko pripeljal avtobus. Napolnili smo si nahrbtnike, predvsem s pijačo, saj se nam je obetal vroč dan, na poti pa nobene gostilne ali trgovine. Iz vasi Podpeč smo se mimo obrambnega stolpa iz 11. stoletja povzpeli na vrh roba, od koder so se nam odprli čudoviti razgledi. Po krajšem počitku nas je pot vodila po gozdu do majhne idilične vasice Praproče, ki je malo oddaljena od samega roba. Po zelenih travnikih in redkem gozdičku pa smo se hitro vrnili nazaj do Kraškega roba. Tu smo si vzeli čas za počitek s fantastičnim razgledom. Pojedli smo sendviče in se malo spočili. Nekateri so si medtem ogledali bližnjo jamo Ladrico. Nekateri pa so počitek izkoristili za nabiranje divjih špargljev. Od tu nas je pot vodila dobesedno po robu. Bilo je zares čudovito. Dišalo je po morju, po borovcih, po svežih začimbah,… Vroče je bilo, kot bi bilo že poletje. Ob nepozabnih razgledih proti morju s Koprskim in Tržaškim zalivom ter spremljanju vlakov, ki so se kar vrstili pod robom, smo prispeli do Črnokalske utrdbe. Ostanki gradu segajo v 11. stoletje. Tedanji grof Ulrik je na visoki skali sezidal grad, ki je služil kot strateška utrdba, saj razgledi sežejo daleč po Rižanski dolini, vse do stolpa nad Podpečjo. Mogočne stene pod utrdbo pa sedaj služijo kot lepa plezališča nad vasjo Črnega Kala. Čakal nas je le še kratek sestop do parkirišča, kjer nas je čakal avtobus. Za skoraj 9 km dolgo pot smo potrebovali 4 ure in pol prijetne hoje s postanki. Naslednja postaja je bil grad Socerb, ki smo ga obiskali kar z avtobusom. Na kratko smo si ga ogledali, posneli nekaj lepih fotografij, nato pa smo se odpeljali do Okrepčevalnice Viki burger ob stari cesti proti morju. Privoščili smo si kavico in sladoled, nato pa je bil čas, da se odpravimo proti domu. Vzdušje na avtobusu je bilo zabavno, kot vedno, kadar se Vulkanovci kam odpravimo skupaj. Naredili smo še nekaj postankov in se točno ob 18. uri vrnili v Bele Vode. Bil je nepozaben izlet, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Hkrati pa že komaj čakamo naslednjega.