V soboto, 4. oktobra 2014, sta KŠD Vulkan in KS Bele Vode, ob prazniku občine Šoštanj, organizirala tradicionalni pohod po obrobju Belih Vod. Ob 8. uri zjutraj smo se zbrali na igrišču v Belih Vodah z namenom, da prehodimo prvo tretjino. Lepo število pohodnikov je zjutraj z veseljem zapustilo toplo posteljo in se nam pridružilo, kajti obetal se nam je krasen jesenski dan . Po kratkem jutranjem pozdravu smo počasi napolnili nahrbtnike z »gorivom« in se po gozdni poti odpravili po hribu navzdol . Na hitro smo se ustavili pri Slivniku, pozdravili domače, se malo okrepčali in s seboj vzeli našo članico Olgo. Spustili smo se po njihovih pašnikih v graben, kjer sta nas naša člana Vera in Miran prijazno sprejela v svoj mali raj ob potočku in nam postregla s toplim čajem in slastnim domačim pecivom, preden sta se nam pridružila na pohodu. Nadaljevali smo pot po glavni cesti, nato pa zavili v gozd in se začeli vzpenjati proti Srebotniku, kjer nas je ob poti pozdravil prečudovit konj, ki se je z veseljem pustil, da smo ga malo pobožali. Od Srebotnika smo, po kratkem vzponu po gozdni poti, kmalu prispeli do Prešarjeve domačije. Spet smo malo poklepetali z domačimi in seveda z veseljem poplaknili suha usta s postreženo pijačo. Nekateri so potolažili tudi lačne želodčke z dobrotami iz nahrbtnikov, ki so sedaj postali malo lažji, korak pa zato hitrejši in lahkotnejši. Pri tem nam je pomagala tudi pot, ki se je vila po ravnini, tako da smo veselo klepetali in se ozirali po lepotah in gozdnih sadežih, ki nam jih je ponujala narava. Odpadle kostanjeve ježice na cesti so nas opozarjale, da je kostanj zrel in mimogrede je bil nabran za večerni posladek. Kot bi trenil, smo prispeli do Pudgerjev, kjer sta nas Anica in Rok že čakala s polno mizo doma pečenih dobrot. Kar sline so se nam pocedile ob pogledu na polne krožnike svežega peciva, tople, dišeče kavice in dobre pijače. Prav lepo smo poklepetali, malo posedeli, predvsem pa se spet najedli sladkih dobrot. Ekipa se je okrepila še za eno članico, saj se nam je pridružila še Anica in podali smo se na zadnji kos poti mimo Punčeha, do izvira Ljubije in čez Honec nazaj na igrišče, kjer nas je čakal vroč golaž in domač kruh. Za obhod prve tretjine našega lepega kraja smo potrebovali dobre štiri ure, ki pa so bile izredno prijetne, zabavne, lahkotne, predvsem pa zelo slastne, zato se še enkrat najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nas ob poti tako lepo sprejeli v svoj dom in nas prijazno pogostili. Nekateri smo bili bolj, drugi manj utrujeni, vsi pa veseli, da smo nekaj naredili zase. S prijetnimi občutki in lastnim zadovoljstvom smo se razšli, z željo, da se kmalu zopet vidimo.
Arhivi
- avgust 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- avgust 2023
- junij 2023
- april 2023
- marec 2023
- februar 2023
- januar 2023
- december 2022
- november 2022
- oktober 2022
- september 2022
- avgust 2022
- julij 2022
- junij 2022
- april 2022
- marec 2022
- februar 2022
- januar 2022
- november 2021
- oktober 2021
- julij 2021
- junij 2021
- maj 2021
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- januar 2020
- december 2019
- november 2019
- oktober 2019
- september 2019
- junij 2019
- maj 2019
- april 2019
- marec 2019
- februar 2019
- december 2018
- november 2018
- oktober 2018
- september 2018
- avgust 2018
- julij 2018
- junij 2018
- maj 2018
- april 2018
- marec 2018
- februar 2018
- januar 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- avgust 2017
- julij 2017
- junij 2017
- april 2017
- marec 2017
- februar 2017
- december 2016
- november 2016
- oktober 2016
- september 2016
- april 2016
- marec 2016
- februar 2016
- december 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- marec 2015
- februar 2015
- december 2014
- november 2014
- oktober 2014
- september 2014
- avgust 2014
- julij 2014
- junij 2014
- april 2014
- marec 2014
- februar 2014
- december 2013
- oktober 2013
- avgust 2011
- september 2010
- junij 2008
- avgust 2005
Kategorije