Letos nas je zima obdarila z debelo snežno odejo. Otroci so se tega zelo razveselili, saj je končno prišel čas za različne zimske radosti. Ena izmed njih je tudi sankanje, ki se ga zelo radi polotijo tudi odrasli. V Belih Vodah imamo veliko manjših in večjih hribčkov, s katerih se je možno spustiti s sankami. Najboljša naravna proga pa je debelo zasnežena cesta, ki se strmo in vijugasto spušča z vrha Svetega Križa do Honeca. Če je snega res veliko, se ta cesta spremeni v pravo bob stezo, ki nam služi za tekmovanje, katerega se radi udeležijo naši pogumni člani vseh starosti. Ker pa se v enem tednu na snežni stezi lahko veliko spremeni, smo morali člani Društva Vulkan tekmo pripraviti zelo na hitro. Odločili smo se, da bo nedelja, 22.1.2017, dan, ko bo veliki prehodni sankaški pokal spet dočakal novega ponosnega lastnika. Kazalo je, da bo nedelja sicer zelo hladna, a sončna. Naše društvo je poskrbelo za tople napitke, slane prigrizke, predvsem pa za to, da bodo tekmovalci varno prisankali do cilja. Tekmovalci so se morali peš povzpeti do starta, obenem pa so si lahko ogledali progo, po kateri se bodo spustili. Na cilju se je zbralo tudi veliko članov, ki so se odločili, da bodo to lepo nedeljo preživeli kot navijači ali gledalci. Vzdušje je bilo prav veselo. Tisti, ki smo prišli spodbujati tekmovalce, smo nestrpno čakali, kdaj se bo izza ovinka prikazal prvi tekmovalec. Končno je pridrvel prvi sankač, za njim pa so eden za drugim kar leteli ostali. Proga je bila hitra in tudi malo ledena. Vsak, ki si je upal spustiti se po njej, je bil v očeh gledalcev že zmagovalec. A pokal je vseeno samo eden in tega si je letos že tretjič prisankal Janez Navodnik, zato ga je tokrat dobil v trajno last. Drugo mesto je osvojil Zdravko Bačovnik, bronasto odličje pa je pripadlo Janku Slemenšku. Tudi zadnjemu tekmovalcu je pripadla posebna tolažilna nagrada, zlata krona in svečka za hitrejše sanke.
Prehodni pokal in medalje smo tokrat podelili kar na licu mesta. Kljub nizkim temperaturam nam je bilo toplo, saj nam je Gregor Petkovnik pripravil pravi naravni grelec – leseno peč. Pokonci postavljeno deblo, v katerem je iz noter navzven počasi gorel prijeten ogenj. Prijetno druženje ob toplem ognjišču se je zato nadaljevalo, saj se nikomur ni tako zelo mudilo domov na toplo. V dobri družbi smo spili kozarček ali dva in občudovali naše drzne tekmovalce. Ko je bila že trda tema, smo se le počasi odpravili. Zadovoljni zaradi lepo doživetega dneva, malo tudi utrujeni, a vsi nepoškodovani, smo se prešerne volje vrnili domov. Takšno razvedrilo na svežem zraku in v dobri družbi je vedno dobrodošlo, saj gre za čudovito zimsko zabavo, ki je primerna za staro in mlado. Dogovorili smo se, da se naslednje leto, če bo le zima prava, spet dobimo in preizkusimo naše sankaške sposobnosti in pogum.