Pomlad je prišla v Bele Vode in velika noč bo kmalu tu. Res je, da so jedi, ki jih skuhamo in ponudimo za velikonočni zajtrk ter tudi čez praznike skoraj nenapisano pravilo, pa vendar se verjetno vsaka gospodinja kdaj pa kdaj pri sebi vpraša, kaj skuhati, da ne bo vsako leto popolnoma enako. Zato smo se v Društvu Vulkan odločili poprositi gospo Jožico Kvas, da nas malo pouči, kaj vse bi lahko letos postavili na mizo. V petek, 17.3.2017, ob 17. uri se nas je zbralo 19 radovednih in znanja lačnih udeležencev in tudi kar precej otrok. Dvorana bivše OŠ Bele Vode, kjer je društvo organiziralo kuharsko delavnico, se je izkazala za zelo primeren prostor. Tema delavnice se je glasila Velikonočni zajtrk ter ostale mesne jedi in priloge. Ko smo videli jedilnik, ki nam ga je pripravila gospa Jožica, smo se, vsaj nekateri, kar malo začudili, saj nam ni bilo jasno, kako nam bo to uspelo v treh urah. Vseboval je namreč vse kar spada v res bogati velikonočni zajtrk. Ni manjkalo šunke v testu, pečene krače, kuhane vratovine, pletenice s pirhi, lukarskega mesa, hrena na več načinov in mini orehovih potičk. Seveda pa to ni bilo vse. Na jedilniku so se znašli tudi dušeno junčje stegno v rimskem loncu s polento, štajerska bržola, skutini cmoki s pehtranom, kvašeni štruklji z rdečim zeljem, polnjena telečja rolada, gratinirana zelenjava, nadevani puranji zvitki z orehovim maslom, polnjene piščančje prsi, biftek z jajcem, koprivna juha in pisana spomladanska solata.
V dvorani je bilo 5 kuhinjskih otokov s kuhalniki, zato smo se razdelili v 5 skupin. Vsaka skupina je imela na mizi že pripravljene osnovne sestavine in recepte, po katerih naj bi skuhali jedi, ki so nam bile dodeljene. Seveda je gospa Jožica že prejšni večer določene stvari pripravila v naprej, saj nam v nasprotnem primeru ne bi uspelo vsega skuhati v 3 urah. Na sredini dvorane smo imeli mizo z živili in začimbami in nam je služila kot shramba. Poleg je stala tudi miza s posodo in ostalimi kuhinjskimi pripomočki. V kotu pa je čakala lepo pogrnjena miza z grelnimi posodami oz. šefingi, kamor naj bi shranjevali že pripravljene jedi. Za nas jo je prav posebej lepo okrasil in pripravil dijak 1. letnika gostinske šole, Matevž Štrigl, ki je na delavnici poskrbel za vso potrebno dekoracijo. Vse je bilo organizirano tako profesionalno, da je smo komaj čakali, da začnemo z ustvarjanjem. V skupinah smo si razdelili naloge in začeli s pripravo jedi. V dvorani je kaj kmalu zadišalo kot v najboljši restavraciji. Pod budnim očesom gospe Jožice smo pripravljali, rezali, mešali, gnetli, kuhali, pekli,…, ona pa nam je bila ves čas na voljo za pomoč in vsa vprašanja, ki jih ni manjkalo.
Na odru dvorane pa je gospa Zora pripravila mali ustvarjalni kotiček, kjer je ves čas potekalo tudi barvanje velikonočnih jajčk na različne načine in malo drugače, kot smo bili navajeni do sedaj. Predvsem otroci so bili nad tem zelo navdušeni in so pridno ustvarjali. Ko smo si ogledali njihove izdelke, smo lahko videli popolnoma nove načine, kako narediti velikonočne pirhe.
Ko so bile vse stvari kuhane ali pečene, nam je gospa Jožica za vsako jed posebej pokazala, kako se pravilno nareže, servira in tudi lepo aranžira. Poudarila je, da lepo dekorirana hrana še izboljša že tako dober okus hrane. Čas, ki smo ga nekako načrtovali za kuhanje, je minil tako hitro, da se sploh nismo zavedali kdaj. Ostala pa nam je še ena ura, ki smo se je seveda vsi zelo veselili. Kar smo skuhali, je bilo treba tudi poskusiti. Po treh urah kuhanja in omamnih vonjav smo komaj čakali, da poskusimo, kako nam je kuha uspela. V šefingih so nas čakale dišeče dobrote, da smo, res na hitro, naredili še par skupinskih fotografij okoli polne mize, potem pa smo se zakadili v krožnike. Miza z dobrotami se je šibila od vsega, kar je bilo na njej. Žal so bili naši želodčki premajhni, da bi v njih lahko stlačili vse jedi, ki smo jih pripravili. Pa vendar je bilo skoraj nujno poskusiti vsake vsaj mali košček. Hrana je bila izredno okusna in je brez dvoma zadovoljila še tako zahtevne okuse. Po končani gostiji pa smo, čeprav zelo siti in tudi že malo utrujeni, zmogli še urno pospraviti mize, pomiti posodo in počistiti dvorano.
Tako se je končal kulinarični petek v Belih Vodah in na obrazih nam je bilo videti, da smo bili vsi več kot zadovoljni. Dogodek je bil res posebno doživetje. Ne samo, da nas je gospa Jožica Kvas naučila precej novih stvari. Pokazala nam je tudi nekaj trikov in veščin, kako narediti hrano še posebej okusno in očem poželjivo. Predvsem pa je bilo vzdušje tako zelo prijetno, da smo se vsi, še preden je bilo konec današnjega dogodka, že spraševali, kdaj bi ga lahko spet ponovili.