6. ŠTEFOV POHOD NA SMREKOVEC

V soboto, 27.1.2018, je Društvo Vulkan iz Belih Vod organiziralo 6. Štefov pohod na Smrekovec. Pohoda se je letos udeležilo 45 pohodnikov. Jutranje sonce nam je dalo vedeti, da je pred nami čudovit dan. Tudi jutranje nizke temperature so hitro rastle in že po kilometru prehojene poti je kazalo na prvi dih pomladi. To so občutili predvsem tisti pohodniki, ki so se ob 8 uri zjutraj zbrali pri šoli v Belih Vodah in pridno obrali obronke Belih Vod vse do Brložnika, kjer so jih pričakali preostali pohodniki, željni druženja in vzpenjanja na ta prelepi hrib. Pridne roke g. Silve ter njene hčere Tanje Bačovnik, so zopet poskrbele, da smo se okrepčali z božanskimi rogljički in toplim čajem. Ker nihče ni hotel izgubiti trenutkov prelepega dneva, smo se odpravili na pot proti cilju. Hrib pod zgornjim Brložnikom je bil obsijan s soncem in v sončnih predelih je bilo opaziti prve znanilce pomladi, kar nam je vlilo dodatno energijo in moč. Ob vzponu skozi gozd pa nas je pozdravil ostanek snega in leda, katerega smo brez težav premagovali. S kratkimi postanki smo pogasili žejo in pridobili dodatno moč za vzpon. Hitro smo prispeli iz gozda in pred nami se je razprostrl pogled na planoto pri planinskem domu,ki je sijal v prelepem dopoldnevu. Nekaj pohodnikov je tukaj doseglo svoj cilj, nekateri pa smo pot nadaljevali proti vrhu Smrekovca. Zasnežena brežina nam je kazala sledi zime, naužili smo se južnega sneg. Vrh Smrekovca nas je pričakal obsijan s soncem in brez vetriča, kar smo izkoristili za »martinčkanje«. Ko so se vsi vrnili nazaj do koče, smo naredili še obvezno skupinsko fotografijo za naš arhiv. V prijetno topli koči nam je prijazni oskrbnik Tomo,postregel z okusnim pasuljem in smrekovškim loncem, katerega sponzor je zopet bil Marko Mazej sp. Topla malica se je prav prilegla. Ko smo se okrepčli in malo posedeli, je bilo prav težko vstati in se odpraviti nazaj proti domu. Spust v dolino je bil veliko hitrejši. Toplo popoldansko sonce nas je spremljalo vse do spodnjega Brložnika. Spet ni šlo brez okrepčila, pojedli smo še preostale rogljičke, se malo poveselili, nato pa smo se počasi odpravili proti domu. Polni vtisov in rahlo utrujeni smo se razšli in ob slovesu kovali načrte za 7. Štefov pohod.