VSE O VOLNI

V preteklosti so se, zlasti pozimi, na skoraj vsaki domačiji vrteli kolovrati, v rokah kmečkih gospodinj pa so plesale pletilke. Predvsem za svoje domače so pletle tople nogavice, jopice, rokavice, celo odeje, spretne pa so bile tudi pri oblikovanju okrasnih izdelkov iz volne.
Delček skoraj izgubljene in pozabljene tradicije smo obudili v petek 19.1.2018 ob 17.00 uri, v bivši osnovni šoli v Belih Vodah. Delavnico je vodila Fanika Petkovnik in nam predstavila pomen te stare obrti na vasi.
Devet otrok in deset odraslih si je z zanimanjem ogledalo, kako poteka predelava – od takrat, ko ovci postrižejo kožušček, do trenutka, ko jo spretne pletilje spremenijo v zimska oblačila.
Ovce se običajno strižejo dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Prvič preden gredo na pašo, da jim ni prevroče, drugič pa jim kožuh odstranimo spet jeseni, preden se vrnejo v hlev. Striženje je danes precej preprosto. Dva možakarja ovco primeta, umirita, tretji pa ji s posebnimi škarjami preprosto odstrani ves kožuh. Po tem pride na vrsto prebiranje volne. Slabo izločimo in jo vržemo v kompost ali jo uporabimo za zastirko na vrtu, dobro pa večkrat operemo. Pri tem moramo paziti, da se ne izloči lanolin, ki ga izloča ovčja koža. Volna je mastna in mora takšna tudi ostati. Oprano in osušeno volno je treba še dobro prečesati s posebnimi krtačami, potem pa jo predice na kolovratih spredejo v nit. To navijejo v klobčič, potem pa že lahko zapojejo pletilke. Tako je na hitro opisan postopek.
Vendar nam ni šlo tako lahko od rok. Otroci in odrasli smo ugotovili, da je predenje volne zelo zahteven postopek, ki potrebuje veliko spretnosti v prstih in v nogah. Delavnica je bila zelo zabavna za vse, saj ni šlo tako kot smo si zamislili, zato smo se največ naučili na storjenih napakah in zapletih na kolovratu. Bilo je polno smeha in učenja. Starejše udeleženke, ki so se delavnice udeležile, so se spominjale svojih mladostnih let, ko so doma sedele za kolovratom in se učile od svojih staršev in babic. Najbolje od rok nam je šlo cufanje in krtačenje volne.
Z enim vrtenjem kolovrata pa delo še ni opravljeno. Da je volna dovolj debela za pletenje, je treba »pocvirnati« dve niti skupaj. Spredeno nitko zvijemo v klopčič, potem pa dve skupaj še enkrat napeljemo v kolovrat. Združimo takšni, ki sta bili v prvi fazi postopka posukani vsaka v svojo smer, in dobimo novo, trdnejšo nit. Fanika nam je pokazala tudi, kako se zašije raztrgane nogavice in vse, ki so bile potrebne popravila, smo jih popravile. Pokazala nam je tudi, kako se vrti pletilke in tako je že pletla nove nogavice.
Delavnico smo zaključile z nasmehom na obrazu in spoznanjem kakšne vele mojstrice so naše babice in mame, ki še zdaj vrtijo kolovrat in pletilke v svojih rokah. Tudi otroci zdaj bolj cenijo nogavice, kape in rokavice, ki jih spletejo njihove mame, babice, saj vedo da so narejene z veliko truda.

Ta vnos je bil objavljen v Bele vode, Društvo Vulkan. Zaznamek za trajno povezavo.