V soboto, 3. julija 2021, smo člani društva Vulkan obiskali Kočevsko in Kostel. Ob 6.uri zjutraj smo se z avtobusom odpeljali v Kočevje. Na avtobusni postaji nas je čakal lokalni vodič Miha. Na 2 – urnem sprehodu po mestu nas je seznanil z zgodovino mesta in nekdanjih naseljencev kočevskih Nemcev – Kočevarjev. Največja znamenitost je cerkev Sv. Jerneja, ki stoji v središču Kočevja, ob reki Rinži.
Nato smo se zapeljali v Kočevsko Reko. Ogledali smo si na novo zgrajeno cerkev Janeza Krsnika, ki je postavljena na mesto porušene. Cerkev stoji na najvišji točki v vasi in je obdana z drevoredom divjega kostanja. Blizu cerkve raste najdebelejši znani oreh v Sloveniji.
Mimo Gotenice smo se odpravili na ogled Ekološke kmetije Kocjančič. Domači s kmetije so nam postregli z okusnim domačim narezkom, kruhom in mlečnimi izdelki.
Nato smo zapeljali do Borovca, si na hitro od zunaj ogledali bunker iz časa, ko je bilo tu zaprto območje.
Naslednja postaja je bil grad Kostel, ki stoji na lepem zelenem gričku. Na gradu nas je sprejela vodička in nam predstavila zgodovino gradu. Ogledali smo si kratek film, nato pa so nas postregli še s šnopčkom v čokoladnem kozarčku.
Ker je bil vroč dan, sonce pa je neusmiljeno žgalo, je bil končno čas za počitek v senci in kosilo.
Na Turistični kmetiji Padovac, nedaleč stran od gradu, so nas čakali z okusnim kosilom in domačim jabolčnim zavitkom. Po kosilu smo se odpravili nazaj proti Kočevju, saj smo že vsi komaj čakali, da se ustavimo še ob Kočevskem jezeru. Tu smo se poslovili od vodiča Mihe. Najbolj neučakani so se zapodili v vodo, nekateri pa smo se vsedli na kavico in opazovali okolico.
Ura nas je neusmiljeno preganjala in prišel je čas, da se odpravimo proti domu. Naš zanesljivi šofer nas je varno pripeljal domov v Bele Vode. Po dolgem času izolacije in protikoronskih ukrepov, smo se, sicer utrujeni, a dobre volje zaradi novih spoznanj in prijetnega druženja, počasi poslovili.
