KUD ŽALEC (LIKOVNA SEKCIJA) SE PREDSTAVI V BELIH VODAH

Z likovno sekcijo Kulturno Umetniškega Društva Žalec (KUD Žalec), sem se prvič srečal lani konec poletja. Sestal sem s predsednikom likovne sekcije, g. Jankom Melanškom, ki je v imenu sekcije izrazil željo po mojem mentorstvu. Na kratko mi je predstavil delo društva in njihove člane, ter se dogovorila za sodelovanje. Ker gre za izjemno heterogeno skupino je seveda v skupini nemogoče voditi individualizirani program. Vsak član ima svoj pogled na svet, na umetnost in tudi drugačno predznanje zato je obvezno ob pričetku leta sprejeti program, ki se nato vleče skozi vse leto kot rdeča nit. Program je kot cement, ki nas povezuje hkrati pa nam omogoča jasni pogled na smer v katero želimo skupaj. Program je zastavljen tako, da vedno rahlo iritira/vznemirja člane pri njihovem delu a hkrati omogoča članom s slabšim predznanjem, da sledijo ostalim. Če povzamem, program nikoli ni pisan na kožo vsem, omogoča pa bodisi nadgrajevanje ali ohranjanje ter poglabljanje likovnega znanja.

Poleg programa, ki je sicer pomembni vidik našega delovanja, je morda še bolj pomembni vidik druženje. Srečujemo in družimo se enkrat tedensko po tri ure in v tem času, malce pokramljamo, si povemo kakšno šalo, udarimo kakšno geopolitično debato, izogibamo pa se lokalno političnih razprtij, ker bi to preveč škodilo našim odnosom v društvu. Skratka socialni vidik druženja je zelo pomemben za delovanje društva.
Likovna sekcija je nastala v okviru KUD Žalec leta 2003. Od takratnih sedem likovnih zanesenjakov je društvo naraslo na več kot trideset članov, od tega okoli dvajset aktivnih. Vsako leto člani sodelujejo na več skupinskih in samostojnih razstav. Ena bolj odmevnih skupinskih razstav se zgodi vsako leto konec poletja v Savinovem likovnem salonu, v okviru občinskega praznika mestne občine Žalec. Likovna sekcija večkrat sodeluje tudi na dobrodelnih prireditvah in s svojimi donacijami likovnih del na svoj način pomaga graditi boljšo družbo.

Tokratna razstava v prostorih nekdanje osnovne šole Bele Vode je ena izmed skupinskih razstav. Predlog za razstavo sem predstavil Kulturnemu športnemu turističnemu društvu Vulkan iz Belih Vod in bili hitro uslišani in razstava je sedaj pred nami. Tip postavitve je salonske narave, kar pomeni da ne gre za postavitev kjer bi izpostavljali posamezne avtorje ampak je poudarek na vse člane likovne sekcije. Dela niso razvrščena po nekem ključu, ki bi govoril o kvaliteti/kakovosti likovnih del. Po motiviki in likovnih tehnikah so dela zelo raznolika. Na ogled so motivi krajine, ki so lahko urbane, ruralne ter tudi mistične. Vidimo lahko tihožitja, živalske motive in motive portretnega slikarstva. Na ogled pa je tudi en nabožni motiv.

Kulturno športno turistično društvo Vulkan, je zelo lepo sprejelo likovno sekcijo KUD iz Žalca in upam na še kakšno sodelovanje v prihodnosti.

Uroš Potočnik

Objavljeno v Bele Vode | Komentiraj

Noč čarovnic – otroška ustvarjalna delavnica v Belih Vodah

Noč čarovnic ali Halloween je praznik, ki ga predvsem v Zahodnem svetu  obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november. Kot vsi podobni »zahodni prazniki«, se tudi ta vedno bolj uveljavlja pri nas. Po običaju se otroci preoblečejo v različne kostume, po navadi čarovnice in pošasti in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je tudi izrezovanje buč, v katere se vstavi prižgana sveča. Če jo postavimo na okno, naj bi odganjala zle duhove.

Ker imajo tudi naši otroci v Belih Vodah radi noč čarovnic, je Društvo Vulkan v petek, 28.10.2016, ob 17. uri organiziralo ustvarjalno delavnico na to temo. V OŠ Bele Vode se je  zbralo okoli 20 otrok. Delavnico je vodila Urša Goličnik, ki je pripravila pester in zabaven program. Prijazno je poskrbela, da je vsak otrok dobil svojo bučo. Na delavnici so buče izdolbli, izrezali luknje za oči, nos in usta. Nastala so prav prisrčna, nasmejana strašila. Poleg buč so izdelovali tudi sladke duhce, strašne pajke in barvali čarovnice. Seveda na noč čarovnic ne sme manjkati sladkarij, zato so se posladkali s slastnimi palačinkami in domačimi mafini.

Ta najbolj strašna noč v letu je znana tudi po tem, da čarovnice dobijo svojo moč in to zelo rade pokažejo. Ena od njih, čarovnica Mica, se je odločila obiskati naše otroke. Bila je prijazna čarovnica, ki jih je nasmejala s svojimi šaljivimi zgodbicami, zato se je otroci niso prav nič bali.

Za zaključek so otroci prižgali svečke v svojih bučah in jih odnesli domov, kjer jih bodo varovale pred hudobnimi duhovi. Tri ure so minile mnogo prehitro. Otroci so bili navdušeni, starši tudi. Se vidimo na naslednjih delavnicah …

Objavljeno v Bele Vode | Komentiraj

Veselo kožuhanje v Belih Vodah

Med običaje, ki jih v Belih Vodah radi ohranjamo, sodi tudi kožuhanje koruze. Preko 50 krajanov Belih Vod se je v soboto, 22.10.2016, odzvalo vabilu Društva Vulkan na veselo kožuhanje. Ob 18. uri smo se začeli zbirati na Pergovnikovi domačiji v Belih Vodah. Ker so večeri že kar hladni, je najprej vsakega čakal kratek pozdravček v obliki domačega žganja. Članice društva so s seboj prinesle domače pecivo. Bogato obložena miza je ponujala dobrote, ob katerih se človeku začnejo cediti sline. Poleg tega pa je bil na voljo tudi domači jabolčnik in čaj. Ko smo bili vsi zbrani, smo se, tako kot nekoč, lotili kupa potrganih koruznih storžev. Ob veselem klepetu nam je šlo delo dobro od rok in velik kup koruze se je hitro manjšal. Del koruznih storžev smo obesili tudi na rante, kjer se bodo sušili. Ta svojevrsten okras kmečkega poslopja je moč videti le še redkokje. Po končanem delu je naša vesela druščina zluščila še nekaj lanske koruze, gospodar Marko pa nam je pokazal, kako iz koruze nastane moka. Po opravljenem delu je sledil zabavni program. Naš harmonikar Rožle Javornik je poskrbel za veselo domačo muziko. Ni pa manjkalo tudi zabavnih iger, smeha, petja in plesa. Spet smo podoživeli življenje in delo na vasi kot nekoč in se pri tem zelo zabavali. Pergovnikovim pa smo obljubili, da pridemo kožuhati tudi prihodnje leto.

Objavljeno v Bele Vode | Komentiraj

VABILO NA VESELO KOŽUHANJE

Društvo VULKAN Bele Vode vas vljudno vabi na obujanje starega kmečkega običaja »KOŽUHANJE KORUZE«, ki bo v soboto, 22.10.2016 ob 18. uri na Pergovnikovi domačiji v Belih Vodah.

Za pijačo, okusne prigrizke, veselo »muziko« in zabavo bo poskrbljeno.

Kožuhanje bo ob vsakem vremenu, zato se primerno oblecite.

Pridite, ne bo vam žal!

Objavljeno v Bele Vode | Komentiraj

KUHARSKA DELAVNICA Z EMILIJO PAVLIČ V BELIH VODAH

V petek, 14.10.2016, ob 17. uri je Društvo Vulkan organiziralo brezplačno praktično – teoretično kuharsko delavnico z gospo Emilijo Pavlič. Mnogi jo poznamo iz oddaje Dobro jutro. Že 30 let let se ukvarja z zdravo prehrano otrok, napisala pa je tudi kar nekaj knjig. Mnogim šolam in vrtcem je njena knjiga »Za otroke kuhajmo zdravo« še vedno vodilo za sestavljanje uravnotežene dnevne prehrane. Bila pa je tudi uvrščena med osemnajst najboljših kuharskih knjig na svetu. Zato ni čudno, da se je delavnice udeležilo preko 40 ljudi, med njimi tudi kar nekaj otrok. Gospa Emilija je prišla že uro pred začetkom delavnice in prav na hitro spekla kruh v svoji prenosni pečici, brez katere ne gre nikamor. V dvorani OŠ Bele Vode je prijetno domače zadišalo. Da ima toliko energije, je »kriva« sama, pravi. In poudari, da zdrava starost ni samoumevna. Največ za to lahko naredimo sami, z zdravo prehrano in gibanjem. Povedala nam je, kaj pomeni uravnotežen jedilnik, kako nakupovati živila, kako kuhati in peči na hladen začetek, kako vlagati sadje in zelenjavo brez konzervansov, kako pripraviti okusne brezmesne in ribje obroke, kako preprosto speči domač kruh in slastne buhteljne z marmelado… Njen kuhan in pečen kruh smo tudi poskusili. Otroci pa so uživali, ko jih je povabila na oder in so sami izdelovali žemljice in kitke. Dve uri, kolikor je trajala delavnica, je bilo skoraj premalo za vse nasvete, ki jih je gospa Emilija kar stresala iz rokava. Vse prisotne je navdušila s svojo prisrčnostjo, duhovitostjo in neposrednostjo. Njeno glavno načelo je kuhanje sveže hrane iz svežih živil »na hladen začetek« in žlica fižola na dan.
Emilija Pavlič je na svoje delo in uspeh zelo ponosna. Svoje znanje in izkušnje je gradila na spoštovanju do ljudi, še posebej do otrok in mladine. Zelo si prizadeva ohraniti naravne dobrine in tradicijo. Verjetno vseh njenih nasvetov ne bomo mogli upoštevali. A če bomo spremenili vsaj kakšno »slabo navado« v kuhinji in nekaj tega prenesli na naše najmlajše, bo cilj, ki si ga je za ta dan zadala simpatična gospa z rdečo pentljico v laseh, dosežen.

Objavljeno v Bele Vode | Komentiraj

VABILO NA KUHARSKO DELAVNICO Z EMILIJO PAVLIČ

V petek, 14.10.2016, ob 17. uri bo v OŠ Bele Vode omamno zadišalo. Obiskala nas bo gospa Emilija Pavlič, ki jo mnogi poznamo tudi iz oddaje Dobro jutro. Že 30 let let se ukvarja z zdravo prehrano otrok, napisala pa je tudi kar nekaj knjig, ki jih bo na delavnici možno tudi kupiti.  Njena knjiga Za otroke kuhajmo zdravo je uvrščena med osemnajst najboljših kuharskih knjig na svetu.

Praktično – teoretična delavnica traja 2 uri in obsega:

■ Kuharske nasvete z razstavo zdravih živil (nakupovanje in shranjevanje živil ter sezonsko kuhanje zdravih jedi);
■ Preprosto peko kruha in peciva (okusen domač kruh in pecivo na enostaven način);
■ Pripravo brezmesnih jedi (kako preprosto je nadomestiti meso):
■ Vse o ribjih jedeh (kako pripraviti in skuhati ribe);
■ Vlaganje sadja in zelenjave (brez konzervansov).

Udeležba na delavnici je  BREZPLAČNA.

Zaradi lažje organizacije prosimo za prijave do četrtka, 13.10.2016, na tel.: 041- 641 970 (Marjeta).

Namen delavnice je izboljšati poznavanje prednosti zdrave prehrane in je primerna za vse

ljubitelje kuharske umetnosti, mlajše, starejše in otroke, moške in ženske.

 TOPLO VABLJENI!                                                                                    

 Društvo Vulkan

Objavljeno v Društvo Vulkan | Komentiraj

POHOD PO LOGARSKI POTI OKOLI SV. KRIŽA

V soboto, 8. oktobra 2016, sta Društvo Vulkan in KS Bele Vode, ob prazniku občine Šoštanj,  organizirala pohod po Logarski poti, ki sicer poteka krožno od Honeca okoli Sv. Križa nazaj do Honeca. Ob 8.30 zjutraj smo se zbrali na igrišču v Belih Vodah. Lepo število pohodnikov je zjutraj z veseljem zapustilo toplo posteljo in zbrala se je prav prijetna druščina. Med najmlajšim in najstarejšim udeležencem je bila starostna razlika kar 61 let. Jutranja megla se je počasi umikala in kazalo je, da bo naš sobotni dan, kljub nenavadno mrzli jeseni, lep. Po kratkem jutranjem pozdravu smo počasi napolnili nahrbtnike z »gorivom« in se po gozdni poti odpravili po hribu navzdol. Mimo Slivnikove domačije smo se odpravili proti Heptu in naprej po cesti, ki vodi proti Visočkem vrhu. Čez nekaj časa smo zavili v gozd in se po strmih lesenih stopničkah začeli vzpenjati proti Logarski poti. Lepa gozdna pot je bila strma in nekateri smo kar malo sopihali. Pogled navzdol nam je dal vedeti, da smo se na hitro dvignili kar visoko. Smo pa zato dokaj hitro prispeli do Logarske poti, kjer smo naredili prvi postanek. Tam smo počakali še dva člana, ki sta se nam priključila iz smeri Honeca, nato pa smo pot skupaj nadaljevali po Logarski poti. Ozka steza je bila lepo očiščena, saj so naši moški člani pred nekaj tedni z motorkami pot naredili prehodno in varno. Šele sedaj smo ostali člani lahko videli, da so se pošteno namučili. Po slabih dveh urah hoda smo se ustavili pod mogočno pečino, kjer nas je prijeten kotiček kar vabil, da naredimo odmor za malico, obvezno slikanje ter razposajen klepet. Postanek nam je dobro del. Malo smo se spočili in potolažili lačne želodčke z dobrotami iz nahrbtnikov, ki so sedaj postali lažji, korak pa zato lahkotnejši. Še dobro, saj se je zadnji del poti proti Honecu precej strmo vzpenjal. Pogled na strmino pred nami nam je, vsaj nekaterim, pognal malo strahu v kosti. Pa sploh ni bilo tako težko, kot je bilo videti. Premagali smo jo vsi, eni hitreje, drugi pa malo bolj počasi. Od tu nas je čakala le še kratka in položna gozdna pot do Honeca. Tisti z največ energije so se vmes spustili po hribu navzdol do globokega brezna sredi gozda, nato pa smo se vsi skupaj spet srečali na Honecu. Po gozdni poti, nato pa po glavni cesti smo se mimo Savineka spustili do šole, kjer nas je čakal vroč golaž in še topel domači kruh, ki ga je tudi letos pripravila Vida Mazej. Veselo druženje se je, ob dobri kapljici, nadaljevalo v pozno popoldne. Naš pohod je trajal dobre 3 ure. Bil je prijeten, lahkoten, poln smeha, ni pa manjkalo tudi dobre domače kapljice. Lepo se zahvaljujemo KS Bele Vode za okusen golaž, predvsem pa našim pridnim članom, ki so Logarsko pot tako lepo uredili. Z veseljem jo bomo še kdaj prehodili. Vabimo pa tudi vse, ki se pohoda niso udeležili, da storijo enako.

Objavljeno v Bele Vode | Komentiraj

ŠPORTNI VIKEND 2016

Društvo Vulkan iz Belih Vod je letos spet organiziralo športni vikend, ki je potekal od petka, 26. avgusta do nedelje, 28.avgusta 2016. Naš tridnevni športni dogodek vsako leto privabi lepo število udeležencev in tudi letos je bilo tako.

Za ljubitelje ruskega kegljanja smo letos pripravili tekmovanje v vseh možnih kombinacijah. Potekalo je v petek, 26.8.2016. Tekmovalo je 25 moških, ženskih in mešanih ekip. V ženski  konkurenci je bila letos najmočnejša ekipa iz Zavodenj, ki je premagala drugo uvrščeno ekipo TEŠ I in ekipo Škale na tretjem mestu. Med moškimi ekipami je slavila ekipa iz Zavodenj, ki je premagala ekipo  TEŠ 5 na drugem mestu in ekipo Bele Vode  na tretjem mestu. V konkurenci mešanih ekip je bila letos prva ekipa Ravne, pred drugo uvrščeno ekipo iz Zavodenj in  ekipo TEŠ 2 , ki se je uvrstila na tretje mesto. Veliki pokal Belih Vod, za skupno zmago izmed vseh ekip za leto 2016, je letos odšel v Zavodnje. Priigrala si ga je moška ekipa.  V posamični konkurenci je pokal za najboljšega kegljača 2016 zasluženo osvojil Zager Bojan iz ekipe Teš invalidi. Naj dodamo še to, da je najstarejši tekmovalec, Zabukovnik Bertl, štel častitjivih 91 let.

Nogometni navdušenci so prišli na svoj račun v soboto, 27.8.2016, ko  je potekal turnir v malem nogometu. Prvo mesto je pripadlo ekipi  Fulltrefer. Pokal za drugo mesto si je priigrala ekipa Lepa Njiva, tretje mesto ekipa Karambol bar, na četrtem mestu pa je pristala ekipa Ravne .

V  nedeljo, 28.8.2016,  pa so se med seboj pomerile ekipe v odbojki na mivki. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Topolšice, drugo mesto ekipa Lepa Njiva,  pokal za tretje mesto je domov odnesla ekipa Petrič, četrto mesto pe je zasedla ekipa iz Belih Vod.

S svojo prisotnostjo nas je razveselil tudi župan občine Šoštanj, gospod Darko Menih, ki je podelil pokale najboljšim ekipam in posameznikom v ruskem kegljanju in odbojki na mivki.

Za Iskreno se zahvaljujemo vsem donatorjem ( Občina Šoštanj, Mazej Marko, s.p., Navodnik Franc, s.p., Odpad Goca d.o.o., Zavarovalnica Triglav, Roman Kavšak, s.p. Adriatic – Slovenica, Delavska hranilnica d.d., Kmetijska zadruga Šaleške doline, Frizerski studio L, Višinski d.o.o., Gorenje – gospodinjski aparati d.d., Tampotisk, d.o.o., Gostilna Križnik, trgovina Osmica, Gras Gruber, d.o.o., Hriberšek Stanko, s.p., Mazej Jožef, s.p., Bar Džoni ) kot tudi vsem prostovoljcem, športnim udeležencem in ostalim obiskovalcem, ki so na kakršen koli način pomagali pri uspešni izvedbi prireditve in nam s tem izkazali svojo podporo in zaupanje.

Vreme je bilo lepo, dobre hrane in pijače tudi ni manjkalo. Predvsem pa je bila prijetna in zabavna družba tista, zaradi  katere se bomo tudi naslednje leto potrudili in pripravili zabavno športno prireditev, ki je ne boste hoteli zamuditi.

 

Objavljeno v Bele Vode | Komentiraj

»Vulkanov« planinski izlet na Viševnik in Blejsko kočo na Lipanci

Letošnje »aprilsko« poletje nas je, vsaj do sedaj, pošteno namočilo. Kar ni in ni bilo sobote, ki bi obljubljala vsaj pretežno lepega vremena. Od začetka junija smo datum prestavljali iz vikenda v vikend. Končno se je Društvo Vulkan odločilo, da bo v soboto, 2.7.2016, naš planinski izlet na Viševnik izpeljalo, pa naj stane kar hoče.

Viševnik (2.050 m. n. v.) nad Pokljuko velja za najlažje dostopnega dvatisočaka pri nas. Ker je nadmorska višina izhodišča precej visoka, vzpon pa relativno lahek, je Viševnik zelo popularna gora za sobotne in nedeljske izlete. Predvsem tudi zato, ker je razgled odličen, če je vreme lepo. Prijavljenih nas je bilo skoraj za poln avtobus in vedeli smo, da se bomo imeli super, pa naj padajo ušpičene prekle. Vedno se imamo, kadar nas Vulkan odpelje na izlet. Ob 5.30 uri smo se napokali na avtobus pri Razpodovniku. Vožnja tja je bila najprej malo zaspana, nekateri so se šele prebujali, drugi so bili že v elementu. Mimo Ljubljane, Jesenic, skozi Gorje in Zatrnik smo po treh urah prispeli na Rudno polje, kjer so že v časih avstro-ogrske monarhije postavili vojašnico, nasproti katere je urejeno parkirišče. Tam nas je Edo, voznik avtobusa, spustil na prosto. Na parkirišču so se veselo sprehajale krave, kar med parkiranimi avtomobili. Okolica na Rudnem polju pa je čudovita. Prelep smrekov gozd, do kamor ti seže oko. Čeprav je za gobe na tej višini še prekmalu, smo vsi vedeli, da morajo biti ti prekrasni gozdovi bogati z njimi. Nadeli smo si nahrbtnike in  jih napolnili z »gorivom«. Naredili smo še par gasilskih fotografij z Viševnikom v ozadju, nato pa smo se po gozdni poti sprehodili do vznožja smučišča na Pokljuki. Tu se je pot razcepila. Ena je vodila proti Viševniku, druga pa proti Blejski koči na Lipanci. Razdelili smo se v dve skupini. Večja skupina se je napotila v smer proti Viševniku, druga, manjša, pa proti Blejski koči. Dogovorjeni smo bili, da se znova vidimo pri Blejski koči, mimo katere se bo skupina z Viševnika vračala ali pa pri avtobusu.

Prva skupina, ki se je odločila osvojiti Viševnik, se je sklenila povzpeti čez Jezerce in Srenjski preval. To je pot za katero se odloči manj planincev. Najprej po cesti, nato pa po dobro uhojeni poti so se začeli vzpenjati skozi gozd. Po nekaj minutah se je pot položila in prešla na razmeroma strma južna pobočja Plesišča. Prečkali so jih, nato pa stopili na nekakšen hrbet prej omenjenega vrha. Pod seboj so lahko opazovali planino Konjščico. Pot se je nadaljevala med rušjem, pod strmimi pečinami. Po krajšem vzponu so prispeli v krnico Jezerca, ki leži prav v osrčju skupine Draških vrhov. Mimo stalnega izvira so se povzpeli na Studorski preval, od tu pa jih je pot pripeljala na Srenjski preval. Po lahkem in razglednem terenu so od tu dokaj hitro dosegli vrh Viševnika. To je eden od najvišjih vrhov v grebenu, ki Pokljuško planoto ločuje od doline Krme. Z vrha je bil prelep razgled na sosednja Draška vrhova, Triglav, Ablanco nad Konjščico in na Pokljuške gozdove.

Druga skupinica, nekaj tistih, ki so si zaželeli ne prenapornega, ampak vseeno lepega izleta, pa se je v tem času počasi vzpenjala na Blejsko kočo na Lipanci (1630 m.n.v.). Pot jih je kar nekaj časa vodila po cesti, kasneje se je preusmerila levo v gozd in se je na začetku kar strmo vzpenjala. Skoraj do vrha je pot vodila po prijetnem hladu, lepi, mehki gozdni potki, ki se je malo vzpenjala, pa spet malo spuščala. Pot sicer ni bila zelo naporna, se je pa kar malo vlekla. Po dobrih 2 urah so prispeli na Blejsko kočo, kjer je bilo kar veliko obiskovalcev. Pojedli so malico, malo posedeli, nato pa so se po drugi poti odpravili nazaj proti avtobusu.

Oblaki, ki so se že cel dan nabirali na nebu, so končno popustili in ulilo se je kot iz škafa.  Žal, pol ure prekmalu. Mala skupinica je bila že na varnem, v avtobusu. Drugo skupino, ki se je vračala z Viševnika preko Srenjskega prelaza in mimo Blejske koče, pa je dež ujel ravno na koncu njihovega sestopa. Pa nič zato, saj smo pri letošnjem vremenu morali pričakovali tudi to možnost, tako, da smo imeli s seboj suha oblačila. Nekaj časa smo še ostali na Rudnem polju, pojedli ostanek malice, popili par »takratkih«, da se ne bi prehladili, nato pa smo se počasi odpravili proti domu. Vožnja domov je bila vesela, polna vtisov, nekateri so bili bolj utrujeni, drugi manj. Tako zelo lahek naš vzpon na Viševnik, kot nekateri govorijo, vendarle ni bil. Dobro smo se prepotili in v slabih 3 urah premagali preko 700 m nadmorske višine. Na koncu pa smo bili bogato nagrajeni s čudoviti razgledi navzdol na planoto Pokljuko, naokoli proti Bohinjskih goram in navzgor proti Triglavu, ki se nam je zdel kot na dlani, pa čeprav bi do njega izpod Viševnika potrebovali več kot šest ur hoda. Vreme je skoraj zdržalo, če nas ne bi namočil tisti naliv čisto na koncu poti, bi bilo že prelepo. Vsi smo bili z današnjim izletom tako zelo zadovoljni, da smo že začeli delati načrte za naslednjega.

 

Objavljeno v Društvo Vulkan | Komentiraj

V Belih Vodah smo postavili mlaj in tudi splezali nanj

V Sloveniji 1. maj ni samo praznik dela, je tudi praznik šeg, navad in ne nazadnje tudi verskih obredov. Danes je od vseh običajev pri nas najbolj ohranjen običaj kurjenja kresov na predvečer praznika in postavljanje prvomajskega mlaja, ki je narejen iz smreke ali bora, na vrhu ima zastavo, na deblu pa venec iz smrekovih vej, okrašenih z raznobarvnimi trakovi. Mlajev sicer ne postavljamo le za prvi maj, je pa to najpogosteje.
V Belih Vodah smo člani Društva Vulkan mlaja postavili v ponedeljek, 25.4.2016. Poiskali smo dve najbolj vitki in visoki smreki iz bližnjih gozdov ter ju pred postavljanjem oklestili, obelili, na vrhu pa smo ohranili bogati krošnji vej. Letos sta nam drevesi podarila Alojz Hriberšek in Miran Urbanc. Kmalu se je nabralo kar precej pridnih članov in članic vseh starosti. Nekateri so to počeli prvič, drugi smo bili že nekajkrat zraven. In izkazalo se je, da smo bili prav lepo utečena ekipa. Delo nam je šlo zelo hitro od rok. Spletli smo krasne vence iz smrekovih vej. Ko pa se je pripeljal še Janez Navodnik s svojo težko mašinerijo, sta mlaja v trenutku ponosno stala vsak na svojem mestu. In res sta letos še posebej lepa. Venca sta polna strožev, z njiju pa v vetru razposajeno plapolajo pisani trakovi. V preteklosti so bili venci zelo zaželjena trofeja za plezalce na mlaje. Velikokrat se je zgodilo, da so si fantje iz sosednjih vasi malo ponagajali in ponoči splezali na »sosedov« mlaj ter z njega sneli venec. Zdaj se to sicer zelo redko dogaja, še vedno pa marsikdo rad spleza na mlaj. Tudi mi smo si, ko so mlaji že ponosno stali, večer popestrili s plezanjem nanj. Sicer smo ubrali varno varianto, s plezalno opremo in skoraj brez plezanja. In kar nekaj korenjakov je splezalo ali se pustilo dvigniti na mlaj. Občutek je bil fantastičen, razgled pa tudi. Zabaven večer se je še nekaj časa nadaljeval ob dobri pijači, prigrizku in klepetu. Kmalu pa nas je mraz, sicer nenavaden za ta letni čas, pregnal v naše tople domove.

Objavljeno v Bele Vode | Komentiraj