Bele Vode

Sneg v Belih Vodah je že skoraj skopnel. Prihaja pomlad, čas prebujanja narave iz zimskega spanja. V tem času travniki ozelenijo in se odenejo v čudovito obleko pisanih barv. Rumene trobentice že bogato krasijo trate, zvončki prav tako.  Kot vsako leto, pa je zima v Belih Vodah tudi tokrat pustila posledice.

Zato je Svet KS Bele Vode v soboto, 12.3.2022 ob 8. uri zjutraj, organiziral spomladansko čistilno delovno akcijo in poprosil Društvo Vulkan in člane OZVVS, da pridejo na pomoč. Odziv je bil pričakovano zelo velik, saj pri nas v Belih vodah radi stopimo skupaj, ko je potrebno.

Čistili smo in pospravljali, da se je kar kadilo. Zelenica pri OŠ BV, okolica cerkve, ekološkega otoka, travniki ob cesti, …vse je bilo potrebno pograbiti in pomesti. S pomočjo orodja, ki smo ga prinesli seboj, smo odstranili odvečno grmičevje in polomljeno drevje. Okolico cerkve in ekološkega otoka smo pometli in izpihali pesek, ki je ostal od zimske idile pri nas.  Okolica šole in cerkve je sedaj lepo urejena in pripravljena za druženja in prireditve, ki jih po dolgi koronski prekinitvi vsi že komaj čakamo.

Akcija se je zaključila malo pred 12. uro v šoli Bele Vode, kjer je Svet KS BV poskrbel za sendviče in pijačo za vse pridne pomagače.

Hvala vsem sodelujočim.

Društvo Vulkan

Se je slišalo od vrat do vrat po Belih Vodah na pustno soboto, 26.2.2022.

20 pustnih maškar, vseh starosti in polnih norosti, se je zbralo pri Počivalniku ob 10.00 uri.

Po razdelitvi peharja bonbonov in pustnih flancatov smo se odpravili od vrat do vrat proti šoli v Belih Vodah. Ker je bil lep sončen dan, smo potrkali na vsa vrata, ki so bila ob poti in v en glas zavpili: »IMATE KAJ ZA PUSTA HRUSTA?« Nato se je oglasila še Čarovnica Mica in dejala : » ODGANJAMO ZIMO, PRINAŠAMO POMLAD!«

Lastnikom hiš, ki so nam odprli vrata, smo pričarali širok nasmeh na usta, ko so videli naše nasmejane pustne obraze. Vsi so bili zelo prijazni in nam v zahvalo za obisk podarili polne sklede bonbonov, lizik in krofov. Pogostili so nas tudi s sokom in nam, v upanju, da se vidimo naslednje leto, podarili tudi nekaj cekinov za na pot.

Dan je bil res krasen, zato je bilo naše druženje prekratko. Zaključili smo ga v OŠ Bele Vode. Tam je Društvo Vulkan pripravilo pogostitev za vse lačne in žejne pustne maškare.

Zabavo smo popestrili z igro »John Marion«, v kateri je zmagala navihana Mucka. Ob 12.30 smo se poslovili in si obljubili, da se naslednje leto zopet zberemo in odženemo mrzlo zimo iz Belih Vod ter prikličemo zvončke, norice, trobentice, marjetice,….

Kaj pravite, nam je uspelo odgnati zimo? Ste že našli pomladne cvetlice?

Društvo Vulkan iz Belih Vod je v soboto, 29. januarja 2022, organiziralo 10. Štefov pohod na Smrekovec. V zadnjih dveh letih smo se morali vsi prilagoditi novi situaciji zaradi korona virusa in sprejeti omejitve, ki jih nismo bili vajeni. Varnostna razdalja, maske, omejeno druženje…. A Vulkanovci smo prilagodljivi in srečni, saj imamo v svoji bližini lepo hribovje, ki privabi ne samo naše člane, temveč tudi mnogo pohodnikov iz cele Slovenije. Ob upoštevanju navodil NIJZ-ja smo se v soboto, ob 9. uri,  zbrali pri Spodnjem Brložniku. Za začetek je bilo prav lepo videti in pozdraviti naše člane, ki so se odločili, da se udeležijo tega tradicionalnega zimskega pohoda, ki ga organiziramo že 10. leto. Vsak od njih je dobil tudi simbolični spominek na letošnji pohod. Pred pastirsko kočo smo malo klepetali in popili topel čaj, tudi kakega »takratkega« ter se podprli z okusnimi rogljički, ki jih je spekla Silva Bačovnik. Dan se je že pošteno zbudil in čas je bil, da osvojimo Smrekovec. Pot je bila precej spolzka, zato dereze za varen korak niso bile odveč. Dom na Smrekovcu nas je že čakal z zakurjeno krušno pečjo. Vsaj tiste, ki jim je bil dom današnji cilj. Ostali pa so pot nadaljevali proti vrhu Smrekovca. Sonce nas je lepo pozdravilo na vrhu. Razgled je bil zares veličasten, saj gosta megla tokrat ni pokrivala pogleda na doline in sosednje hribe.  Prijazno osebje doma na Smrekovcu nam je postreglo s pijačo in dobrotami na žlico. Na izbiro smo imeli golaž, pisker, pasulj in joto. Enoločnico za vse pohodnike je plačal Marko Mazej s.p., ki naš pohod prijazno sponzorira že vseh 10 let in se mu na tem mestu res lepo zahvaljujemo. Po okusni malici ob prijetno topli peči smo se počasi odpravili proti dolini. Pri Brložniku smo še malo pokramljali, popili kak kozarček, nato pa smo se, polni lepih vtisov, vrnili domov. V upanju, da se bo korona res kmalu umirila, smo že razmišljali, kam bi se spet  podali in skupaj preživeli lep enodnevni izlet.

V soboto 30.11.2021 je Društvo Vulkan Bele Vode priredilo pohod z lučkami za otroke. Ob 17.30 uri smo se zbrali na Honecu pod Svetim Križem. Zbralo se je 13 otrok, ki je nestrpno čakalo, da se povzpnejo po strmini do cerkve Sv. Križa. Da pot ni bila pretežka, je Društvo Vulkan poskrbelo za strašne napitke, ki so jih otroci pospravili v svoje nahrbtnike. Pot do cilja nam je še osvetljeval mrak, čarobnost jeseni nam je pričaralo jesensko listje, ki se je obarvalo v jesenske odtenke rdeče, oranžne in rumene barve.

Ko smo se povzpeli še po zadnjih stopnicah, do cerkve Sv. Križa, otrokom nikakor ni zmanjkalo energije, zato jih je iskal in podil Črni mož okoli cerkve. Po zmagi Tanje in Matica, ki ju Črni mož ni ujel, nas je poklicala Čarovnica Mica v svojo kuhinjo. Na mizi v njeni kuhinji so nas pričakale Micine sladke dobrote. Pisani kukiji z bonbončki so se nam kar stopili v ustih. Veliko navdušenja je bilo nad rdeče krvavo in karamelno pokovko, seveda ni manjkalo slastnih čokoladnih penic, sladkih pisanih gumijastih bonbonov, sladkih buč, duhcev, groznih zobov in še in še dobrot….ki smo jih z veseljem poizkusili! Med preizkušanjem dobrot smo si še pripovedovali strašne šale in se nasmejali do neba. Zraven smo z igro »Leti, leti,…« razgibali še svoje prste in možgančke. Kaj pa zares leti danes? Mogoče metla…? Buča…? Ali čarovnica…? Ali pa preprosto samo pikapolonica?

Po napolnjenih trebuščkih in ob mizi polni smeha, smo se v trdi temi z lučkami v rokah odpravili nazaj proti Honecu. Punce so med potjo še zapele kakšno pesem, da so pregnale čarovnice, fantje pa so hiteli po vzpetini navzdol, da jih ni ujel kakšen duhec. Na Honecu nas niso pričakale strašne reči ali okrogle buče. Vse te luči so bili naši skrbni starši, ki so čakali da nas varno odpeljejo domov.

Z bonbončki v žepih in nasmejanih oči smo se odpravili domov.

Delavnico sta vodili Julija Goličnik in Marjeta Mazej.

Julija Goličnik

V soboto, 25.9.2021, ob prazniku občine Šoštanj, je Društvo Vulkan organiziralo tradicionalni pohod po obrobju Belih Vod. Zjutraj smo se zbudili v lepo sončno jutro. Ni bilo težko vstati iz tople postelje, saj se nam je obetal krasen jesenski dan. Kar 17 članov se nas je zbralo ob izviru Ljubije z namenom, da se povzpnemo na Konečko planino. Po kratkem jutranjem pozdravu smo počasi napolnili nahrbtnike z »gorivom« in se po soteski  Ljubijski graben začeli vzpenjati proti Leskovšku. V Zaloki nas je Leskovškova Nina pričakala z okrepčilom, za kar se ji na tem mestu prav lepo zahvaljujemo. Malo smo postali, pokramljali, nato pa smo pot še nekaj časa nadaljevali po cesti, kasneje pa je pot zavila v gozd, kjer smo po gozdni vlaki krenili proti Konečki planini.Vseskozi smo pot tudi označevali z belimi puščicami. Prečkati smo morali še eno strmino, nato pa smo po gozdu kar hitro dosegli Konečko planino. Nekaterim so zakrulili želodčki, zato smo posedeli in iz nahrbtnikov privlekli malico in pijačo. Vreme je bilo res čudovito. Ob jedi smo lahko opazovali vse okoliške hribe in doline. Bele Vode, Sveti Križ, Lepo Njivo, Topolšico, Lom, Smrekovec, Komen, Uršljo goro, Kozjak ter ostale hribe. Pravi balzam za dušo. Ko smo se najedli in spočili, je bil čas za povratek. Tokrat smo se vračali po cesti proti Šmihelu ter lokalnih poteh in stezah do Konečnika. Od tam pa smo se vrnili na izhodišče današnjega izleta, izvir Ljubije. Nekateri smo bili bolj, drugi manj utrujeni, vsi pa smo bili veseli, da smo naredili nekaj koristnega zase. S prijetnimi občutki in lastnim zadovoljstvom smo se razšli, z željo, da se kmalu zopet vidimo.

V soboto, 3. julija 2021, smo člani društva Vulkan obiskali Kočevsko in Kostel. Ob 6.uri zjutraj smo se z avtobusom odpeljali v Kočevje. Na avtobusni postaji nas je čakal lokalni vodič Miha. Na 2 – urnem sprehodu po mestu nas je seznanil z zgodovino mesta in  nekdanjih naseljencev kočevskih Nemcev – Kočevarjev. Največja znamenitost je cerkev Sv. Jerneja, ki stoji v središču Kočevja, ob reki Rinži.

Nato smo se zapeljali v Kočevsko Reko. Ogledali smo si na novo zgrajeno cerkev Janeza Krsnika, ki je postavljena na mesto porušene. Cerkev stoji na najvišji točki v vasi in je obdana z drevoredom divjega kostanja. Blizu cerkve raste najdebelejši znani oreh v Sloveniji.

Mimo Gotenice smo se odpravili na ogled Ekološke kmetije Kocjančič. Domači s kmetije so nam postregli z okusnim domačim narezkom, kruhom in mlečnimi izdelki.

Nato smo zapeljali do Borovca, si na hitro od zunaj ogledali bunker iz časa, ko je bilo tu zaprto območje.

Naslednja postaja je bil grad Kostel, ki stoji na lepem zelenem gričku. Na gradu nas je sprejela vodička in nam predstavila zgodovino gradu. Ogledali smo si kratek film, nato pa so nas postregli še s šnopčkom v čokoladnem kozarčku.

Ker je bil vroč dan, sonce pa je neusmiljeno žgalo, je bil končno čas za počitek v senci in kosilo.

Na Turistični kmetiji Padovac, nedaleč stran od gradu, so nas čakali z okusnim kosilom in domačim jabolčnim zavitkom. Po kosilu smo se odpravili nazaj proti Kočevju, saj smo že vsi komaj čakali, da se ustavimo še ob Kočevskem jezeru. Tu smo se poslovili od vodiča Mihe. Najbolj neučakani so se zapodili v vodo, nekateri pa smo se vsedli na kavico in opazovali okolico.

Ura nas  je neusmiljeno preganjala in prišel je čas, da se odpravimo proti domu. Naš zanesljivi šofer nas je varno pripeljal domov v Bele Vode. Po dolgem času izolacije in protikoronskih ukrepov, smo se, sicer utrujeni, a dobre volje zaradi novih spoznanj in prijetnega druženja, počasi poslovili.

V soboto, 3.7.2021, vas Društvo VULKAN vabi na potepanje po Kočevskem in Kostelu.

Prosimo za prijave najkasneje do 20.6.2021 oz. do zapolnitve prostih sedežev

na tel. 041 641 970  (Marjeta Mazej).

Program:

6.00

Odhod iz Belih Vod in vožnja proti Kočevju. Vmes postanek za kavico in sendvič.

9.00.

Na avtobusni postaji  Kočevje se priključi vodič. Sledi kratek ogled mestnega jedra. Največja znamenitost je cerkev Sv. Jerneja, ki stoji v središču Kočevja, ob reki  Rinži.   Cerkev sv. Jerneja je bila sezidana v historičnem novoromanskem slogu. Notranjost zaznamuje baldahinski in ciborijski veliki oltar, freska Slavka Pengova, orgle, ki sodijo med večje v Sloveniji, veliki bronasti kip svetega Jerneja in drugo. Kip je ob 600-letnici župnije leta 1993 naredil akademski slikar in domačin Stane Jarm.

10.00.

Nato se zapeljemo v Kočevsko Reko. Ogledamo si na novo zgrajeno cerkev Janeza Krsnika, ki je postavljena na mesto porušene. Cerkev stoji na najvišji točki v vasi in je obdana z drevoredom divjega kostanja. Blizu cerkve raste oreh . Drevo je najdebelejši znani oreh v Sloveniji. Obseg oreha meri 434 cm, visok pa je (bil) 15 m. Pod njim je kamnita miza z letnico 1696.

11.00.

Pot nadaljujemo do Gotenice. Vodič nam predstavi kratko zgodovino kraja. Sledi ogled Ekološke kmetije Kocjančič.  Na kmetiji predelujejo ekološko kravje mleko v ekološke mlečne izdelke kot so salame, sir, sir z okusi, mladi sir, navadni in sadni jogurt ter skuto. Seveda brez degustacije ne bo šlo.

12.00.

Nato se, mimo »Reškega jezera, zapeljemo do Borovca, kjer je možen zunanji ogled bunkerja iz časa, ko je bilo tu zaprto območje.

12.30.

Sledi vožnja proti dolini Kolpe. Ustavimo se pod gradom Kostel, ki se v listinah prvič omenja leta 1336 kot GRAFFENWARTH – grofovska straža in je v nemirnih stoletjih turških vpadov predstavljal čvrst branik na nemirni južni kranjski meji.  Sledi ogled gradu.

14.00.

Naš izlet nadaljujemo  v vasici Selo , kjer nas bodo sprejeli  na Turistični kmetiji Padovac. Postregli nas bodo  s klasičnim kosilom.

16.00.

Po kosilu nas bo pot vodila do  slapa Nežica. Slap sestavljajo trije večji, približno 10 m visoki lehnjakovi slapovi. Vodič nam bo postregel z pravljico o Nežici.  Nadaljujemo mimo Fare, kjer je cerkev Marije Vnebovzete. Sedanja cerkev je bila, razen zvonika, zgrajena med leti 1858 in 1864.  Pot nas bo nato vodila  po panoramski cesti ob Kolpi do 12 km oddaljene Bilpe. Prisluhnili bomo tudi zanimivi legendi “Kako je vrag čez Kolpo skočil”. Vožnjo nadaljujemo do Dola in zapustimo dolino Kolpe. Vmes kratek postanek v Predgradu, kjer si bomo ogledali še sramotilni steber (pranger). Za kaznovanje lažjih prekrškov so ga postavili na začetku 16. Stoletja.

17.30.

Na koncu se ustavimo ob Kočevskem jezeru, ki sodi med čistejša in topla jezera v Sloveniji. Prosto za kavico, kopanje, sprehod….

18.30 – 19.00

Odhod proti domu. Prihod v Bele Vode ob cca 21 uri.

Cena : 30 € na osebo za člane / 40 € za nečlane

Cena vsebuje :

• prevoz,
• 2 sendviča in pijača na busu,
• degustacijo na kmetiji Kocjančič,
• klasično kosilo s sladico na kmetiji Padovac,
• 1 pijača pri kosilu,
• vstopnino v kostelski grad in
• organizacija ter strokovno vodenje (lokalni vodič).

Zaradi negotovih epidemioloških razmer vas prosimo, da imete s seboj eno od naštetih potrdil:

• dokazilo o cepljenju zoper COVID-19 ali
• potrdilo o pozitivnem rezultatu testa HAGT ali testa PCR, na SARS-CoV-2, ki je starejši od 10 dni, vendar ne starejši od 6 mesecev ali
• potrdilo zdravnika, da je oseba prebolela COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev ali
• potrdilo o negativnem hitrem testu (48 ur od odvzema brisa) ali PCR (72 ur od odvzema brisa) testu.

Obveščamo vse naše člane ter vse ostale obiskovalce Belih Vod, da je logarska pot spet prehodna. Zaradi sečnje, ki se zdaj končuje in novonastalih gozdnih vlak, vas prosimo, da ste previdni pri hoji. Uživajte v lepi naravi.