Bele Vode

Odpadki so v današnjem času zelo velik in resen problem. Neodgovorni posamezniki s svojim neprimernim in ilegalnim odlaganjem le-teh še vedno smetijo in zastrupljajo našo lepo naravo.  Žal trenutno druge rešitve kot, da jo vsako leto ponovno očistimo, ni .

Tudi naša občina Šoštanj je v soboto, 21.4.2018, organizirala čistilno akcijo. Odziv je bil zadovoljiv, saj se je akcije udeležilo precej krajanov Belih Vod in članov društva Vulkan Bele Vode.  Zbirno mesto je bilo ob 8.00 uri pri bivši OŠ Bele Vode.  Nadeli  smo si rokavice, se oborožili z velikimi vrečami za smeti in se podali vsak na svoj teren. Smeti so se kar hitro nabirale. Zbiranje je bilo težavno, saj so Bele Vode precej veliko in strmo območje. Velikokrat se je bilo treba s ceste po strmih bregovih spustiti do potokov in ponovno splezati nazaj, saj se je ravno tam našlo največ smeti. Po številu odvrženih plastenk in ostale krame ob glavni cesti sklepamo, da metanje smeti iz avta nekaterim pomeni svojevrstno sprostitev. Smeti se je nabralo za 1 kontejner. Manj kot pred leti, a še vedno preveč.Ob 12. uri se je čistilna akcija zaključila z okusno malico, ki je bila po opravljenem delu prav dobrodošla.

Čistilne akcije, ki jih po številnih krajih organizirajo ob dnevu Zemlje, so pomembne. Ne le zaradi smeti, ki jih poberemo v naravi.  Pomembno je predvsem sporočilo, ki ga nosijo: » Varujmo naše okolje, ne samo za nas, ampak za vse rodove, ki pridejo za nami. Smeti ne sodijo v naravo !«

V ponedeljek, 9.4.2018, je Društvo Vulkan organiziralo kuharsko delavnico v dvorani bivše OŠ v Belih Vodah. Delavnico pod imenom »mali prigrizki za velike priložnosti« sta vodila Anja in Metod Špital, lastnika dobro poznane specializirane trgovinice za malice » MAŠ za MAL´CO » iz Velenja.

Ob 17. uri se je v dvorani zbralo 30 udeležencev. Vsi smo nestrpno pričakovali, kaj se bomo tokrat naučili. Metod Špital je v uvodnem pozdravu povedal osnovne stvari o malih prigrizkih, imenovanih fingerfood. Lahko jih delamo iz sadja, zelenjave, mesa, sira, kruha… Lahko so sladki, slani, topli, hladni…V gradivu, ki nam ga je razdelil, smo lahko našli recepte in slike jedi, ki jih bomo pripravljali.

Ker pa vsi vemo, da jemo tudi z očmi, je Metod poudaril, da je na koncu zelo ali morda najbolj pomembna prezentacija le-teh. Jedi naj bodo pripravljene estetsko, premišljeno in okusno. Porcije naj bodo v velikosti grižljaja in postrežene na pladnje in mize po načelu »manj je več«.

Na začetku si morda marsikdo od nas ni mogel predstavljati, da nam bo vse skupaj uspelo narediti tako, kot je bilo videti na slikah. Pa vendar sta na koncu obe mizi prav blesteli. Čudovito okrašeni, ena v rumeni, druga v bordo barvi. Na njiju so se bohotili prigrizki raznoraznih oblik in pisanih barv. Prisrčna sadna nabodala, sadne lupine napolnjene s sadjem in pršut z melono so preprost in zelo osvežilen prigrizek za vsako priložnost. Rakovi repki na kremnem siru s krekerji so bili postreženi na malih plastičnih žličkah. Panna cotta, čokoladni mousse, tiramisu krema in čokoladni puding s smetano so v mini lončkih dobili čisto drugačno obliko, kot jo poznamo od prej. Kruhki s fižolom in žajbljem, slastni piškotki s timijanom, baziliko in mocarelo, mini pizze iz listnatega testa, tortilje s pečeno papriko in piščancem ter špinačna rulada z lososom so na lepih večnadstropnih krožnikih, lesenih deskah in pladnjih kar vabili, da izginejo v naša usta. Vse skupaj pa je bilo res lepo dekorirano s spomladanskim cvetjem, barvno zelenjavo in suhim cvetjem.  Ko smo vse skupaj poslikali in ovekovečili naše novo kuharsko znanje, smo vse pripravljeno tudi poskusili. Vse je bilo zelo okusno in prav vsak od nas je bil lahko ponosen nase in na svoj izdelek.

Katera miza je zmagala? Obe, saj niti na eni, ne na drugi ni ostalo prav ničesar. Polizali smo si vseh deset prstov, ki pa so pravzaprav ostali čisti. Prav to je tisto, zaradi česar je fingerfood tako zelo priljubljen. Jedi so pripravljene na način, da si gostje ne umažejo rok ali obleke.

In prav gotovo je res, da Anjin in Metodov fingerfood na prireditvah izgleda bolj profesionalno, kot naš na naši kuharski delavnici. Pa vendar se je na obrazih vseh udeležencev videlo, da smo sami s seboj zelo zadovoljni. Znanje in nasveti, ki smo jih pridobili, bomo še kako pridno uporabili in prijetno presenetili naše goste in svoje domače ob prvi priložnosti, ki se pokaže.

Zakaj je mama? Da te poganja na gugalnici in ujame na koncu tobogana. Da popiha obdrgnjena kolena. Da te pobere in pokrije, ko padeš s postelje. Da sočustvuje, kadar ne uspeš zapreti gumba na kavbojkah. Da bere pozno v noč, dokler ne prideš domov. Da se jezi, ker te ne vidijo tako čudovitega, kot ona. Da ti posodi svoje uhane. Da te nauči, kako pomembno je verjeti vase. Da te objame. Da ti ob selitvi pomaga zapakirati posodo. Da se veseli vnukov, še preden so na vidiku. In jih potem razvaja, kadar jih starši ne utegnejo. Da ti prinese domač paradižnik s svojega vrta. In povabi k sebi na kosilo. Da ti pove, da si izjemna. Vedno znova. Mama je zato, da je čudežna! V nedeljo 18.3. 2018 ob 9.30 uri se je zbralo 26 otrok na odru dvorane v OŠ v Belih Vodah, da bi spregovorili svoje misli o tem; Zakaj je mama? To je bil uvod v program, ki so ga zbrani otroci pridno pripravljali za svoje mame in za vse krajane in krajanke Belih Vod. Otroci so skupaj z mentoricami pripravili program, ki je obsegal 15. zanimivih točk, ki so bile pevsko, igralsko in glasbeno obarvane. Tako so nam popestrili mrzlo nedeljsko dopoldne in se poklonili svojim mamam. Dvorana je bila polna in otroci so si zaslužili bučen aplavz. Nekaj besed je krajanom in krajankam namenil predsednik krajevne skupnosti Bele Vode Peter Požgane, nato pa je predal besedo še županu občine Šoštanj, gospodu Darku Menihu. Po pestrem programu otrok je sledila pogostitev, ki jo je pripravila krajevna skupnost Bele Vode in zabava ob glasbi ansambla Kratek stik. Prijetno druženje, v pomladno okrašeni dvorani, se je končalo v poznih popoldanskih urah. Vse mame, pa so domov odnesle majhno rožico s posvetilom na vejici magnolije, ki nam že govori, da prihaja pomlad tudi v Bele Vode.

V petek 2.3.2018 ob 17.00 uri smo se zbrale članice društva Vulkan v OŠ Bele Vode ob polni mizi krep papirja, da bi ustvarjale suhe rože. Marija Bahun nam je pokazala, kako se iz krep papirja naredijo čudovite rožice, vrtnice, marjetice, nageljni in kako se krep papir s pomočjo kisa obarva. Udeleženke delavnice smo z zanimanjem in veseljem sledile navodilom in izdelovale cvetove. Pri izdelovanju suhega cvetja je potrebno veliko potrpljenja, ročnih spretnosti in znanja. Z več tehnikami oblikovanja smo na delavnici ustvarile čudovite izdelke, ki jih bomo lahko kasneje uporabile za okrasitev velikonočnih butaric oziroma snopov. V četrtek 8.3.2018 smo se udeleženke ponovno zbrale. Tokrat je bila naša miza polna volne. Iz volne smo se s pomočjo Marije Bahun naučile delati pomladne ptičke. Tudi tukaj smo potrebovale veliko spretnosti v rokah. Ptički so na koncu dobili še oči in kljunček in nam lepo zažvrgoleli pesem o pomladi. In ker prihaja pomlad in z njo Velika noč, nam bodo ptički služili kot dekoracija na velikonočnem aranžmaju.

Kje se bomo sankali, če ne v Belih Vodah! Že ime kraja nam pove, da so Bele Vode zares bele. Prekrite so z debelo snežno odejo in vse okoli nas je belo. Lepo, čarobno, romantično, nagajivo, igrivo…
Sneg, sanke, zimske norčije in toplo okrepčilo so nas združili v nedeljo 18. 2. 2018 na Honecu v Belih Vodah. Letos so skrbniki proge uredili progo za vse, ki imajo radi ta zimski šport. 24 tekmovalcev se je peš s sankami povzpelo po hribu do Svetega Križa in se tudi varno spustilo po urejeni sankaški progi.
Progo je prvi preizkusil predsednik krajevne skupnosti Bele Vode Peter Požgane in tako preveril njeno varnost za vse svoje krajane in vse ostale tekmovalce. Vse tekmovalce je na cilju spremljala in spodbujala množica navijačev.
Tekmovalo je 24 tekmovalcev, od tega 15 moških, 6 otrok in 3-je ženski pari. Svoje nove sanke za prvo mesto si je prislužil Rok Ostervuh, takoj za njim je bil Janez Navodnik in tretji Jan Ostervuh. V otroški kategoriji je zmagal Kristjan Mazej, sledila sta Mojca Mazej in Jože Klavž. Ženske so sankale v paru in tako sta bili Tajda in Klavdija najhitrejši, nato sta previdno prispeli do cilja Romana in Julija, njima pa sta sledili Anja in Irena.
Za toplo ognjišče je poskrbel Grega Petkovnik. Postavil je pravi naravni grelec – leseno peč. Pokonci postavljeno deblo, v katerem je iz notranjosti počasi gorel prijeten ogenj. Za konec tekmovanja pa je zagorel še pravi Vulkan, ki je tudi izdelek našega Gregorja. Prijetno druženje se je nadaljevalo s toplim okrepčilom, za katerega je poskrbelo Društvo Vulkan.

V soboto 10. 2. 2018 smo se zbrali na 12. rednem občnem zboru Društva Vulkan, ki ga je vodila predsednica društva Marjeta Mazej, skupaj s člani upravnega odbora društva. V pustno – valentinovi okrašeni dvorani osnovne šole v Belih Vodah se nas je zbralo preko 60 članov društva.
Dvorano so okrasili naši najmlajši, ki so izdelali pisane verige iz srčkov in valentinove svečnike na pustno – valentinovi delavnici.
Predsednica društva nam je predstavila uspehe, ki smo jih dosegli v preteklem letu 2017. Vsi zastavljeni cilji iz prejšnjega 11. občnega zbora so bili uspešno izpolnjeni. Tudi letos smo si zastavili nove cilje, dodelili dežurstva na igrišču in se pod točko razno ustavili pri željah naših članov, ki so povedali, kaj in kako bi lahko še kakšno stvar izboljšali za naše društvo in za naš kraj. Podani so bili tudi predlogi za pohodne izlete. Predsednica društva se je zahvalila vsem, ki kakorkoli pomagajo, delujejo ali svetujejo, da je društvo iz leta v leto uspešnejše na vseh področjih. Posebej se je zahvalila vsem animatorkam, ki delajo z našimi otroki.
Ker pa je občni zbor potekal ravno na pustno soboto, so se nam v dvorani že od samega začetka pridružile pustne šeme, ki so popestrile dogajanje v dvorani. Po zaključenem uradnem delu in po sprejetih novih ciljih za leto 2018 je sledila pogostitev, ki jo je pripravila Vida Mazej iz gostilne Savinek. Sledil je pustni ples z ansamblom Vrejži pa bejži. Pustne šeme so s svojo navihanostjo plesale in se vrtele ter odganjale zimo, ki je v Belih Vodah zares pokazala zobe. Dvorana pa je pokala od smeha in norčij. Za zabavne točke je poskrbel tudi ansambel, ki se je večkrat našemil in zaigral prigode iz vaškega življenja. Zabava se je končala pozno v jutro naslednjega dne.

Pust je čas, ko lahko pozabimo na vsakodnevno rutino in se sprostimo, maskiramo in se udeležimo pustnih sprevodov. Letos se nam takoj po pustu pridruži še Valentinovo, praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen. Vendar dandanes valentinovo ni le praznik zaljubljencev, ampak tudi prijateljev in vseh, ki se imamo radi.
Zato so se otroci v petek 9.2.2018 ob 17. uri zbrali in ustvarjali pod mentorstvom Julije, Petre in Polone v valentinovem duhu in si ustvarili svečnik okrašen s srčki, zase in za svojo družino, ki ga bodo lahko uporabili ob valentinovem kosilu ali večerji.
Delavnica se je nadaljevala z izdelavo pustne maske. Tokrat so si izdelali skupinsko masko. Najprej je bilo potrebno zakriti obraz, nato smo izdelali, trak s perjem za na glavo. Iz »belih žaklov« za pšenico oziroma koruzo smo izdelali obleko, dodali pas iz jute in si okrasili ramena s pisanimi trakovi. Naenkrat je dvorano v Belih Vodah napolnilo 21 indijancev in indijank, ki so se sladkali s sladkimi miškami in flancati.
Otroci so nadaljevali z izdelavo valentinove dekoracije za okrasitev dvorane, ki jo je bilo potrebno pripraviti za občni zbor društva. Tako so nastale pisane verige srčkov, ki smo jih nato obesili po dvorani.
Pustno – valentinovo ustvarjanje se je prehitro končalo, saj so nam na vrata potrkali že starši…

V soboto, 27.1.2018, je Društvo Vulkan iz Belih Vod organiziralo 6. Štefov pohod na Smrekovec. Pohoda se je letos udeležilo 45 pohodnikov. Jutranje sonce nam je dalo vedeti, da je pred nami čudovit dan. Tudi jutranje nizke temperature so hitro rastle in že po kilometru prehojene poti je kazalo na prvi dih pomladi. To so občutili predvsem tisti pohodniki, ki so se ob 8 uri zjutraj zbrali pri šoli v Belih Vodah in pridno obrali obronke Belih Vod vse do Brložnika, kjer so jih pričakali preostali pohodniki, željni druženja in vzpenjanja na ta prelepi hrib. Pridne roke g. Silve ter njene hčere Tanje Bačovnik, so zopet poskrbele, da smo se okrepčali z božanskimi rogljički in toplim čajem. Ker nihče ni hotel izgubiti trenutkov prelepega dneva, smo se odpravili na pot proti cilju. Hrib pod zgornjim Brložnikom je bil obsijan s soncem in v sončnih predelih je bilo opaziti prve znanilce pomladi, kar nam je vlilo dodatno energijo in moč. Ob vzponu skozi gozd pa nas je pozdravil ostanek snega in leda, katerega smo brez težav premagovali. S kratkimi postanki smo pogasili žejo in pridobili dodatno moč za vzpon. Hitro smo prispeli iz gozda in pred nami se je razprostrl pogled na planoto pri planinskem domu,ki je sijal v prelepem dopoldnevu. Nekaj pohodnikov je tukaj doseglo svoj cilj, nekateri pa smo pot nadaljevali proti vrhu Smrekovca. Zasnežena brežina nam je kazala sledi zime, naužili smo se južnega sneg. Vrh Smrekovca nas je pričakal obsijan s soncem in brez vetriča, kar smo izkoristili za »martinčkanje«. Ko so se vsi vrnili nazaj do koče, smo naredili še obvezno skupinsko fotografijo za naš arhiv. V prijetno topli koči nam je prijazni oskrbnik Tomo,postregel z okusnim pasuljem in smrekovškim loncem, katerega sponzor je zopet bil Marko Mazej sp. Topla malica se je prav prilegla. Ko smo se okrepčli in malo posedeli, je bilo prav težko vstati in se odpraviti nazaj proti domu. Spust v dolino je bil veliko hitrejši. Toplo popoldansko sonce nas je spremljalo vse do spodnjega Brložnika. Spet ni šlo brez okrepčila, pojedli smo še preostale rogljičke, se malo poveselili, nato pa smo se počasi odpravili proti domu. Polni vtisov in rahlo utrujeni smo se razšli in ob slovesu kovali načrte za 7. Štefov pohod.