Bele Vode

Zakaj je mama? Da te poganja na gugalnici in ujame na koncu tobogana. Da popiha obdrgnjena kolena. Da te pobere in pokrije, ko padeš s postelje. Da sočustvuje, kadar ne uspeš zapreti gumba na kavbojkah. Da bere pozno v noč, dokler ne prideš domov. Da se jezi, ker te ne vidijo tako čudovitega, kot ona. Da ti posodi svoje uhane. Da te nauči, kako pomembno je verjeti vase. Da te objame. Da ti ob selitvi pomaga zapakirati posodo. Da se veseli vnukov, še preden so na vidiku. In jih potem razvaja, kadar jih starši ne utegnejo. Da ti prinese domač paradižnik s svojega vrta. In povabi k sebi na kosilo. Da ti pove, da si izjemna. Vedno znova. Mama je zato, da je čudežna! V nedeljo 18.3. 2018 ob 9.30 uri se je zbralo 26 otrok na odru dvorane v OŠ v Belih Vodah, da bi spregovorili svoje misli o tem; Zakaj je mama? To je bil uvod v program, ki so ga zbrani otroci pridno pripravljali za svoje mame in za vse krajane in krajanke Belih Vod. Otroci so skupaj z mentoricami pripravili program, ki je obsegal 15. zanimivih točk, ki so bile pevsko, igralsko in glasbeno obarvane. Tako so nam popestrili mrzlo nedeljsko dopoldne in se poklonili svojim mamam. Dvorana je bila polna in otroci so si zaslužili bučen aplavz. Nekaj besed je krajanom in krajankam namenil predsednik krajevne skupnosti Bele Vode Peter Požgane, nato pa je predal besedo še županu občine Šoštanj, gospodu Darku Menihu. Po pestrem programu otrok je sledila pogostitev, ki jo je pripravila krajevna skupnost Bele Vode in zabava ob glasbi ansambla Kratek stik. Prijetno druženje, v pomladno okrašeni dvorani, se je končalo v poznih popoldanskih urah. Vse mame, pa so domov odnesle majhno rožico s posvetilom na vejici magnolije, ki nam že govori, da prihaja pomlad tudi v Bele Vode.

V petek 2.3.2018 ob 17.00 uri smo se zbrale članice društva Vulkan v OŠ Bele Vode ob polni mizi krep papirja, da bi ustvarjale suhe rože. Marija Bahun nam je pokazala, kako se iz krep papirja naredijo čudovite rožice, vrtnice, marjetice, nageljni in kako se krep papir s pomočjo kisa obarva. Udeleženke delavnice smo z zanimanjem in veseljem sledile navodilom in izdelovale cvetove. Pri izdelovanju suhega cvetja je potrebno veliko potrpljenja, ročnih spretnosti in znanja. Z več tehnikami oblikovanja smo na delavnici ustvarile čudovite izdelke, ki jih bomo lahko kasneje uporabile za okrasitev velikonočnih butaric oziroma snopov. V četrtek 8.3.2018 smo se udeleženke ponovno zbrale. Tokrat je bila naša miza polna volne. Iz volne smo se s pomočjo Marije Bahun naučile delati pomladne ptičke. Tudi tukaj smo potrebovale veliko spretnosti v rokah. Ptički so na koncu dobili še oči in kljunček in nam lepo zažvrgoleli pesem o pomladi. In ker prihaja pomlad in z njo Velika noč, nam bodo ptički služili kot dekoracija na velikonočnem aranžmaju.

Kje se bomo sankali, če ne v Belih Vodah! Že ime kraja nam pove, da so Bele Vode zares bele. Prekrite so z debelo snežno odejo in vse okoli nas je belo. Lepo, čarobno, romantično, nagajivo, igrivo…
Sneg, sanke, zimske norčije in toplo okrepčilo so nas združili v nedeljo 18. 2. 2018 na Honecu v Belih Vodah. Letos so skrbniki proge uredili progo za vse, ki imajo radi ta zimski šport. 24 tekmovalcev se je peš s sankami povzpelo po hribu do Svetega Križa in se tudi varno spustilo po urejeni sankaški progi.
Progo je prvi preizkusil predsednik krajevne skupnosti Bele Vode Peter Požgane in tako preveril njeno varnost za vse svoje krajane in vse ostale tekmovalce. Vse tekmovalce je na cilju spremljala in spodbujala množica navijačev.
Tekmovalo je 24 tekmovalcev, od tega 15 moških, 6 otrok in 3-je ženski pari. Svoje nove sanke za prvo mesto si je prislužil Rok Ostervuh, takoj za njim je bil Janez Navodnik in tretji Jan Ostervuh. V otroški kategoriji je zmagal Kristjan Mazej, sledila sta Mojca Mazej in Jože Klavž. Ženske so sankale v paru in tako sta bili Tajda in Klavdija najhitrejši, nato sta previdno prispeli do cilja Romana in Julija, njima pa sta sledili Anja in Irena.
Za toplo ognjišče je poskrbel Grega Petkovnik. Postavil je pravi naravni grelec – leseno peč. Pokonci postavljeno deblo, v katerem je iz notranjosti počasi gorel prijeten ogenj. Za konec tekmovanja pa je zagorel še pravi Vulkan, ki je tudi izdelek našega Gregorja. Prijetno druženje se je nadaljevalo s toplim okrepčilom, za katerega je poskrbelo Društvo Vulkan.

V soboto 10. 2. 2018 smo se zbrali na 12. rednem občnem zboru Društva Vulkan, ki ga je vodila predsednica društva Marjeta Mazej, skupaj s člani upravnega odbora društva. V pustno – valentinovi okrašeni dvorani osnovne šole v Belih Vodah se nas je zbralo preko 60 članov društva.
Dvorano so okrasili naši najmlajši, ki so izdelali pisane verige iz srčkov in valentinove svečnike na pustno – valentinovi delavnici.
Predsednica društva nam je predstavila uspehe, ki smo jih dosegli v preteklem letu 2017. Vsi zastavljeni cilji iz prejšnjega 11. občnega zbora so bili uspešno izpolnjeni. Tudi letos smo si zastavili nove cilje, dodelili dežurstva na igrišču in se pod točko razno ustavili pri željah naših članov, ki so povedali, kaj in kako bi lahko še kakšno stvar izboljšali za naše društvo in za naš kraj. Podani so bili tudi predlogi za pohodne izlete. Predsednica društva se je zahvalila vsem, ki kakorkoli pomagajo, delujejo ali svetujejo, da je društvo iz leta v leto uspešnejše na vseh področjih. Posebej se je zahvalila vsem animatorkam, ki delajo z našimi otroki.
Ker pa je občni zbor potekal ravno na pustno soboto, so se nam v dvorani že od samega začetka pridružile pustne šeme, ki so popestrile dogajanje v dvorani. Po zaključenem uradnem delu in po sprejetih novih ciljih za leto 2018 je sledila pogostitev, ki jo je pripravila Vida Mazej iz gostilne Savinek. Sledil je pustni ples z ansamblom Vrejži pa bejži. Pustne šeme so s svojo navihanostjo plesale in se vrtele ter odganjale zimo, ki je v Belih Vodah zares pokazala zobe. Dvorana pa je pokala od smeha in norčij. Za zabavne točke je poskrbel tudi ansambel, ki se je večkrat našemil in zaigral prigode iz vaškega življenja. Zabava se je končala pozno v jutro naslednjega dne.

Pust je čas, ko lahko pozabimo na vsakodnevno rutino in se sprostimo, maskiramo in se udeležimo pustnih sprevodov. Letos se nam takoj po pustu pridruži še Valentinovo, praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen. Vendar dandanes valentinovo ni le praznik zaljubljencev, ampak tudi prijateljev in vseh, ki se imamo radi.
Zato so se otroci v petek 9.2.2018 ob 17. uri zbrali in ustvarjali pod mentorstvom Julije, Petre in Polone v valentinovem duhu in si ustvarili svečnik okrašen s srčki, zase in za svojo družino, ki ga bodo lahko uporabili ob valentinovem kosilu ali večerji.
Delavnica se je nadaljevala z izdelavo pustne maske. Tokrat so si izdelali skupinsko masko. Najprej je bilo potrebno zakriti obraz, nato smo izdelali, trak s perjem za na glavo. Iz »belih žaklov« za pšenico oziroma koruzo smo izdelali obleko, dodali pas iz jute in si okrasili ramena s pisanimi trakovi. Naenkrat je dvorano v Belih Vodah napolnilo 21 indijancev in indijank, ki so se sladkali s sladkimi miškami in flancati.
Otroci so nadaljevali z izdelavo valentinove dekoracije za okrasitev dvorane, ki jo je bilo potrebno pripraviti za občni zbor društva. Tako so nastale pisane verige srčkov, ki smo jih nato obesili po dvorani.
Pustno – valentinovo ustvarjanje se je prehitro končalo, saj so nam na vrata potrkali že starši…

V soboto, 27.1.2018, je Društvo Vulkan iz Belih Vod organiziralo 6. Štefov pohod na Smrekovec. Pohoda se je letos udeležilo 45 pohodnikov. Jutranje sonce nam je dalo vedeti, da je pred nami čudovit dan. Tudi jutranje nizke temperature so hitro rastle in že po kilometru prehojene poti je kazalo na prvi dih pomladi. To so občutili predvsem tisti pohodniki, ki so se ob 8 uri zjutraj zbrali pri šoli v Belih Vodah in pridno obrali obronke Belih Vod vse do Brložnika, kjer so jih pričakali preostali pohodniki, željni druženja in vzpenjanja na ta prelepi hrib. Pridne roke g. Silve ter njene hčere Tanje Bačovnik, so zopet poskrbele, da smo se okrepčali z božanskimi rogljički in toplim čajem. Ker nihče ni hotel izgubiti trenutkov prelepega dneva, smo se odpravili na pot proti cilju. Hrib pod zgornjim Brložnikom je bil obsijan s soncem in v sončnih predelih je bilo opaziti prve znanilce pomladi, kar nam je vlilo dodatno energijo in moč. Ob vzponu skozi gozd pa nas je pozdravil ostanek snega in leda, katerega smo brez težav premagovali. S kratkimi postanki smo pogasili žejo in pridobili dodatno moč za vzpon. Hitro smo prispeli iz gozda in pred nami se je razprostrl pogled na planoto pri planinskem domu,ki je sijal v prelepem dopoldnevu. Nekaj pohodnikov je tukaj doseglo svoj cilj, nekateri pa smo pot nadaljevali proti vrhu Smrekovca. Zasnežena brežina nam je kazala sledi zime, naužili smo se južnega sneg. Vrh Smrekovca nas je pričakal obsijan s soncem in brez vetriča, kar smo izkoristili za »martinčkanje«. Ko so se vsi vrnili nazaj do koče, smo naredili še obvezno skupinsko fotografijo za naš arhiv. V prijetno topli koči nam je prijazni oskrbnik Tomo,postregel z okusnim pasuljem in smrekovškim loncem, katerega sponzor je zopet bil Marko Mazej sp. Topla malica se je prav prilegla. Ko smo se okrepčli in malo posedeli, je bilo prav težko vstati in se odpraviti nazaj proti domu. Spust v dolino je bil veliko hitrejši. Toplo popoldansko sonce nas je spremljalo vse do spodnjega Brložnika. Spet ni šlo brez okrepčila, pojedli smo še preostale rogljičke, se malo poveselili, nato pa smo se počasi odpravili proti domu. Polni vtisov in rahlo utrujeni smo se razšli in ob slovesu kovali načrte za 7. Štefov pohod.

V preteklosti so se, zlasti pozimi, na skoraj vsaki domačiji vrteli kolovrati, v rokah kmečkih gospodinj pa so plesale pletilke. Predvsem za svoje domače so pletle tople nogavice, jopice, rokavice, celo odeje, spretne pa so bile tudi pri oblikovanju okrasnih izdelkov iz volne.
Delček skoraj izgubljene in pozabljene tradicije smo obudili v petek 19.1.2018 ob 17.00 uri, v bivši osnovni šoli v Belih Vodah. Delavnico je vodila Fanika Petkovnik in nam predstavila pomen te stare obrti na vasi.
Devet otrok in deset odraslih si je z zanimanjem ogledalo, kako poteka predelava – od takrat, ko ovci postrižejo kožušček, do trenutka, ko jo spretne pletilje spremenijo v zimska oblačila.
Ovce se običajno strižejo dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Prvič preden gredo na pašo, da jim ni prevroče, drugič pa jim kožuh odstranimo spet jeseni, preden se vrnejo v hlev. Striženje je danes precej preprosto. Dva možakarja ovco primeta, umirita, tretji pa ji s posebnimi škarjami preprosto odstrani ves kožuh. Po tem pride na vrsto prebiranje volne. Slabo izločimo in jo vržemo v kompost ali jo uporabimo za zastirko na vrtu, dobro pa večkrat operemo. Pri tem moramo paziti, da se ne izloči lanolin, ki ga izloča ovčja koža. Volna je mastna in mora takšna tudi ostati. Oprano in osušeno volno je treba še dobro prečesati s posebnimi krtačami, potem pa jo predice na kolovratih spredejo v nit. To navijejo v klobčič, potem pa že lahko zapojejo pletilke. Tako je na hitro opisan postopek.
Vendar nam ni šlo tako lahko od rok. Otroci in odrasli smo ugotovili, da je predenje volne zelo zahteven postopek, ki potrebuje veliko spretnosti v prstih in v nogah. Delavnica je bila zelo zabavna za vse, saj ni šlo tako kot smo si zamislili, zato smo se največ naučili na storjenih napakah in zapletih na kolovratu. Bilo je polno smeha in učenja. Starejše udeleženke, ki so se delavnice udeležile, so se spominjale svojih mladostnih let, ko so doma sedele za kolovratom in se učile od svojih staršev in babic. Najbolje od rok nam je šlo cufanje in krtačenje volne.
Z enim vrtenjem kolovrata pa delo še ni opravljeno. Da je volna dovolj debela za pletenje, je treba »pocvirnati« dve niti skupaj. Spredeno nitko zvijemo v klopčič, potem pa dve skupaj še enkrat napeljemo v kolovrat. Združimo takšni, ki sta bili v prvi fazi postopka posukani vsaka v svojo smer, in dobimo novo, trdnejšo nit. Fanika nam je pokazala tudi, kako se zašije raztrgane nogavice in vse, ki so bile potrebne popravila, smo jih popravile. Pokazala nam je tudi, kako se vrti pletilke in tako je že pletla nove nogavice.
Delavnico smo zaključile z nasmehom na obrazu in spoznanjem kakšne vele mojstrice so naše babice in mame, ki še zdaj vrtijo kolovrat in pletilke v svojih rokah. Tudi otroci zdaj bolj cenijo nogavice, kape in rokavice, ki jih spletejo njihove mame, babice, saj vedo da so narejene z veliko truda.

December je čas, ko si vzamemo čas za naše najbližje, prijatelje, sosede, znance. Vikend v Belih Vodah je bi poln dogodkov, ki so zaznamovali prijetno druženje.
V petek 15.12.2017 je v bivši OŠ v Belih Vodah potekala Božična delavnica za otroke. Otroci so na delavnici ustvarjali voščilnice za vse krajane. Tokrat se je vse svetilo od otroške navihanosti, zlatih bleščic, zvezdic, in snežink. In tako kot vsako leto so se otroci potrudili in praznično okrasili še novoletno jelko iz naravnih materialov. Tudi letos so bili zelo kreativni in okrasili jelko s posebnimi pisanimi storži, lesenimi snežaki in svetlečimi smrečicami iz vinske trte in trakov. Nato so si otroci še izdelali zlatega angelčka, ki so si ga odnesli domov. No, če je prišel do doma, … ta angelček je bil poseben, ne samo da je bil zlat, bil je tudi sladek. Tudi tokrat so se otroci praznično posladkali s čokoladnimi muffini in domačim jabolčnim zavitkom. Delavnica se je zaključila v veselem vzdušju z družabno igro Jon-Marijon, nad katero so bili otroci navdušeni, saj je niso nehali igrat, tudi ko so na vrata potrkali že starši. Vseh 15 otrok z mentoricama Julijo in Petro so dvorano napolnili s pravim prazničnim vzdušjem.
To vzdušje okrašene praznične jelke, otroško pričakovanje, iskrice v očeh in veselo druženje se je preneslo na nedeljo 17.12.2017, ko se je dvorana ob 9. 30 uri zopet napolnila. Tokrat so otroci zaslišali v vasi da prihaja Dedek Mraz. Če je to res, jim je pomagala odkriti gledališka skupina društva vzgojiteljic iz Velenja. S pomočjo igre Didl, Didl, Daja Dedek Mraz prihaja so priklicali čisto pravega Dedka Mraza v vas. Otroci so Dedka Mraza pozdravili z nasmehom in razigranim srcem. Z veseljem so z njim zapeli in odgovorili na vsa njegova vprašanja. Ste bili letos kaj pridni? Kaj je najlepše darilo? Ker je Dedek Mraz dobil odgovore, ki jih je iskal, jim je s pomočjo KS Bele Vode razdelil darila v pisanih vrečkah in pisane bonbone, ki jih nikoli ne pozabi.
Druženje se je nadaljevalo z najstarejšimi krajani Belih Vod.
KO Rdeči križ Bele Vode in KS Bele Vode, sta pripravila praznično mizo polno dobrot in dobre kapljice. S krajani in nekaj pevci smo skupaj zapeli in zaplesali ob zvokih harmonike. Prste na harmoniki si je razmigal Rožle Javornik ostali pa smo si nabrusili pete. KS Bele Vode je starejšim krajanom razdelila darila, v katera sta bila zapakirana zdravje, sreča in smeh za prihajajoče leto 2018.

Naj zima še tako stiska zobe v Belih Vodah, mesec december prinaša toplino, ki nas ponese v obdobje brezskrbnega otroštva, saj smo prav takrat nestrpno pričakovali prihod dobrih decembrskih mož.
Tudi letos na predvečer svetega Miklavža iz 5. na 6. december so otroci s sijajem v očeh in z nasmehom na obrazu pričakovali prihod svetega Miklavža, oblečenega v belo oblačilo, z mitro na glavi ter škofovsko palico in knjigo v rokah. No, tako je vsaj bilo pri tistih, ki so bili v Miklavževi knjigi zapisani z zlatimi črkami. Sveti Miklavž ima namreč tudi na pogled ne najbolj prijetne spremljevalce. Njihovo ime nam še danes nažene strah v kosti. Pravimo jim parklji. Njihova naloga je okarati poredne otroke, ki so v Miklavževo knjigo zapisani s črnimi črkami. Ker hudiču podoben videz parklja še ni dovolj strašen, za pravi strah poskrbi trušč, ki ga povzročajo velike in težke verige, s katerimi so parklji poredne otroke odpeljali s seboj, kdove kam. Poredne otroke je pred vrati čakala šiba. Pridne pa skromno darilce. Otroci so se Miklavžu za svoj prihod in v pozdrav do naslednjega leta zahvalili z molitvijo.